Dan neodvisnosti, pa tudi blagoslov konj

V Belskem se je slabemu vremenu navkljub zbralo okoli 200 vseh tistih, ki so želeli nazdraviti državnemu prazniku in počastiti nepozabni trenutek, ko smo Slovenci pred 22 leti po plebiscitarni odločitvi dobili svojo samostojno, neodvisno in enotno državo.

Znali smo stopiti skupaj in preseči vse pomisleke, saj je šlo za zgodovinski trenutek, ko je tako velika večina Slovenk in Slovencev končno dejala, da hočemo svojo državo. O tistih trenutkih je v Belskem spregovoril tudi župan občine Postojna Jernej Verbič in jih v nagovoru prenesel v današnji čas:

»Spoštovane državljanke in državljani, v teh prazničnih dneh je veliko časa za druženje, za družino in prijatelje, za znance sodelavce in sosede, skratka za vse tiste, ki na tak ali drugačen način vstopajo v naše življenje in ga pomagajo oblikovati. Veseli me, da lahko danes na tej prireditvi z vami delim nekaj svojih misli in besed. Vsi ti praznični dnevi nas vedno navdajajo z nekim posebnim občutkom in prinašajo značilno vzdušje, ki vedno znova zaznamuje konec leta. In prav v ta poseben čas je umeščen praznik, ki ima tako pomembno vlogo v naši, še vedno zelo mladi državi. Dan samostojnosti in enotnosti je morda prav v tem času, ko smo priča številnim problemom, nezaupanju, delitvam, razočaranju in jezi, tisti svetel zgled tega, kako enotni in složni znamo biti. Dogodki pred 22 leti danes, morda bolj kot kadarkoli, postavljajo pred nas podobe naše odločnosti, naše srčnosti, želje, poguma in neomajnosti. Kažejo nam slogo, ki bi jo sedaj še kako potrebovali, kažejo nam spoštovanje, ki edino vodi do sodelovanja in kažejo nam srčnost, ki omogoča drzne želje. Ti oddaljeni dnevi so temelj naše samostojnosti, dokaz naše moči in vir pristnega ponosa ter spoštovanja. Usoda je želela, da smo o tako pomembni stvari, kot je odločitev za samostojnost, glasovali prav v delu leta, ki je tako močno zaznamovan s sporočilom upanja, s pričakovanjem boljšega in z novim začetkom. Tisto leto smo v novo leto vstopali ne le z običajnimi novoletnimi sklepi in željami, ampak tudi s trdno in nedvoumno odločitvijo o novi državi, o samostojni poti in s prenovljeno identiteto, ki je na krilih plebiscitarnega odgovora začela graditi svojo državo. Tudi danes si za prihodnje leto postavljamo cilje ter želje in oblikujemo novoletne sklepe. Zaželimo si tudi delček tistega nekdanja žara, tistega navdušenja in pozitivne energije. Nedvomno nas v prihajajočem letu čakajo veliki izzivi, mnoge težave in ne le majhni problemi. A naj nas to ne odvrne od prepričanja, da bomo prej ali slej tudi to premagali, da bomo znali najti pravo pot in da bomo lahko sledili tistemu idealu, ki nas je vodil tudi pred več kot dvema desetletjema.«

Še veliko je župan povedal o narodnostni zavesti in za konec vsem prisotnim in njihovim družinam zaželel prijetno praznovanje in obilo sreče v prihodnjem letu. Seveda pa je z veseljem prisostvoval pri tradicionalnem blagoslovu konj, teh plemenitih živali, ki so bili človeku tudi v najhujših časih največji »delavski« prijatelji. Služili so mu na polju, da se je prehranil, služili so mu v vojnah, da je preživel, služijo mu danes, predvsem da se sprosti v ježi, redkeje za opravljanje kmetijske dejavnosti.  

Zavetnik konj je sv. Štefan. Bil je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem in ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca. Za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal Valvasor.

V Belskem je bilo 60 avtomobilov in 15 konj, blagoslov je opravil postojnski kaplan Gašper Lipovšček, kulturni program je tudi letos pripravilo TD Pudgura, topel čaj in kuhano vino pa sta pogrela nekoliko premražena telesa.

pripravil in uredil: MILAN ŠTULC