Aldo in Micika šokirala in nasmejala

Odlična igra domačina Renata Jenčka v vlogi Primorca Alda Sosiča in štajerske »lükarce« Micike, ki jo je odigrala Mojca Partljič,  je gledalce v Kulturnem domu Postojna nasmejala, pa tudi šokirala. Avtor dela Tone Partljič pravzaprav obnavlja spomin na priseljevanje Primorcev na Štajersko, zlasti v Maribor, v prejšnjem stoletju. Socialna komedija ima nostalgični čustveni in zgodovinski naboj, ki ga z lahkoto uvrstimo tudi v današnji čas.

Zgodba se prične odvijati v času nacističnega in fašističnega nasilja pred začetkom druge svetovne vojne, ko se na tržnici ob Dravi srečata »lükarca« Micika in primorski emigrant Aldo. Najprej »igrata« nekakšen neresničen socialni položaj (ona kmečka hči, on nekdaj bogat mornar), a kmalu se po komičnih zapletih, ki jih stopnjujeta zlasti obe narečji, priznata, da sta iz socialnega dna. Ona nezakonska in brezdomska hči dninarice, on pa brezposelni Primorec v Jugoslaviji. Oba skrbi nemškutarska atmosfera v mestu. Zaljubita se in skupaj živita »pod mostom«.

Ko prebrodita vse težke trenutke življenja ugotovita, da sta imela kljub vsemu kar lepo življenje in vsak svojo kariero. Takrat se v zgodbi zgodi dramatičen preobrat, ki gledalce dobesedno šokira. Komedija se v trenutku prelevi v tragedijo ter gledalca popelje do trenutka ko Aldo in Micika ostarita in postaneta betežna in nemočna in nimata nikogar več, ki bi v tem trenutku zanju poskrbel. Izseliti se morata celo iz svojega stanovanje in nazadnje še z doma za ostarele. Tako sta se primorana vrniti živeti pod most.

V tem trenutku zgodba razkrije vso krutost današnjih odnosov in zlaganega spoštovanja eden do drugega posebej do socialno  nemočnih.

Pripravil: MIRAN ŽITKO
Foto: FOTOATELJE POSTOJNA
Uredil: MILAN ŠTULC