Streli v Bazovici

Dokumentarno-igrani film »Streli v Bazovici« scenarista Jadrana Sterleta in režiserja Tuga Štiglica, ki smo si ga lahko ogledali v postojnskem Kulturnem domu 31. maja 2011, je bil odmeven na več ravneh, saj je bilo tudi med gledalci slišati mnoge pohvale.

Film v produkciji Studia Vrtinec iz Novega mesta je nastal z denarjem Avdio-vizualnega sklada Ministrstva za kulturo RS 2010, njegov prikaz pa je organizirala območna enota TIGR-a Postojna.

Ob predstavitvi filma sta spregovorila tudi Vera Brgoč iz Žej o dr. Ambrožiču, ki je pomagal Tigrovcem, in Samo Pahor, ki je med drugim poudaril, da je žal fašistična miselnost v sosednji Italiji še vedno prisotna, vlada pa se še vedno izmika svoji odgovornosti.

Jadran Sterle je v sinopsisu napisal: 6. septembra 1930 je fašistična Italija na Bazoviški gmajni pri Trstu ustrelila mlade fante- tri Slovence in enega Hrvata. Po sprejetju vrste genocidnih zakonov nad »tujerodci« je Mussolinijeva Italija s streli pokazala, kako bo ravnala z vsemi, ki bi se uprli njeni imperialni  politiki; pod Italijo je prišlo okrog 500 tisoč Slovencev in Hrvatov. Usmrtitev na Bazoviški gmajni je ekspozicija filma, ki se v nadaljevanju oblikuje na treh pripovednih ravneh:

1. V igranih prizorih sledimo nastajanju slovenskih in hrvaških upornikov zoper fašizem, prvih v Evropi; film obdobje 1918-1930 opiše z bistvenimi zgodovinskimi podatki ter z intimnimi razmišljanji v obliki »off« besedil. Borbaši v Trstu in Tigrovci na Goriškem, povezani v skupnem boju zoper fašizem, so »utelešeni« v podobah štirih bazoviških junakov: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Peti, Anton Gropajc, je pred hudim mučenjem izbral svojo smrt. Gortana so ubili leto poprej. Sestankom in dogovorom po raznih krajih Primorske sledijo oborožene akcije zoper fašistične institucije in posameznike; film se osredotoči na pripravo atentata na tržaški časopis »Il Popolo di Trieste«, ki je bil povod za množične aretacije Slovencev, Borbašev in Tigrovcev. Ali je tako hitrim in natančnim aretacijam botrovalo izdajstvo? V filmu preiskujejo hipotezo, da je seznam upornikov prišel iz beograjskih krogov, posredovan italijanskemu veleposlaništvu v Ljubljani, in potem v Rim. V minimalističnih prizorih je predstavljen potek ilegalnega oboroženega boja (simbolni vrh v omenjenem atentatu) ter hitre aretacije storilcev. Prikazana so (simbolna raven) strahotna mučenja, ki so jih prestajali aretirani, sodni proces kot najbolj čista etika fašistične ideologije, prikazana imena sodnikov in krvnikov ter razmere vojnega stanja na Tržaškem, ko so fašisti peljali Bazoviške junake v smrt.

2. Drugo pripovedno raven oblikujejo (še) žive priče teh časov in konkretno obsojencev tega Prvega tržaškega procesa iz leta 1930. Kot otroci so videli, kako peljejo štiri fante skozi Bazovico na morišče, kakšno je bilo vzdušje v Trstu, kako so se uporniki sestajali v gostili tržaške četrti Rojan, kako je pastirček na Bazoviški gmajni skrit na drevesu opazoval usmrtitev in slišal Bidovca….

3. Tretja pripovedna raven: odlomki iz pisem štirih obsojencev nam razkrivajo najbolj intimna razmišljanja in odločitve naših junakov, ki tvorijo pomemben del zgodovine anti-fašizma. Naivno zadnje upanje, da bodo s pomočjo fašističnih stražarjev lahko zbežali iz zapora,  je razkrilo nove žrtve. In upanje res umira zadnje. Zgodba o prvih antifašistih v Evropi pripelje h koncu štirih mladih življenj: trije vojaški kamioni peljejo obsojence skozi kraško gmajno na morišče. Masovka streljanja, ki jo vidimo v prvem prizoru (ekspoziciji), se spremeni v množično zborovanje in počastitev spomina ob 80-letnici usmrtitve štirih junakov. Prizor  zborovanja se zaključi z antifašistično himno »Vstala Primorska«.