 | 9.
maj
2013
Slavnostno akademijo ob 104. obletnici pridobitve mestnih pravic mesta Postojna je zaznamoval bogat kulturni program, ki so ga oblikovali Trobilni kvartet učencev Glasbene šole Koper in dijakov Umetniške gimnazije Koper, Plesna šola Urška, Godalni orkester GŠ Postojna, Recitatorja Veronika Grželj in Igor Rojc ter Ansambel Erazem.
   Župan Občine Postojna in svetnik v DS RS Jernej Verbič, se je v pozdravnem nagovoru zahvali vsem prejemnikom priznanj in nazivov ter jim ob tem čestital, med drugim pa poudaril:
»Nocoj bodo priznanja in nazive prejeli letošnji nagrajenci ter s tem postali častni člani družine tistih, ki so s svojim delovanjem pustili in še puščajo neizbrisen pečat v življenju našega mesta in občine, v življenju vseh nas, ki te kraje imenujemo DOM! Naj bo nocojšnja prireditev še dodatno zaznamovana z dejstvom, da je naša občina nedolgo tega postala ponosna prejemnica priznanja Zlati kamen ter s tem nosilka naziva Najprodornejša Občina Slovenije za leto 2013.«
Polna dvorana Kulturnega doma Postojna je njegove besede podkrepila z močnim aplavzom.
   Slavnostni govornik prof. dr. Janez Kranjc z Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete, je v dolgem nagovoru orisal prvine in lastnosti mesta ter nanizal nastanek mest skozi čas. Razmejil je pomen velikega strnjenega naselja in pravega mesta ter izpostavil osnovne definicije mesta in meščanov, za pridobitev mestnih pravic Postojne pa strnjeno ugotovil:
»Pred 104 leti, ko je Postojna postala mesto, je status mesta učinkoval predvsem na področju uprave. Mesto je imelo upravno pravne pristojnosti in je praviloma pomenilo upravno središče s sodiščem, izobraževalnimi institucijami in podobnim. Verjetno je bilo poleg lege obstoj kulturne in izobraževalne infrastrukture v Postojni tudi eden glavnih razlogov za to, da je pridobila mestne pravice. Ob tem mi dovolite, da se znova dotaknem mestne kulture kot tiste prvine, ki strnjenemu naselju daje resnično naravo mesta.«
 Prof. dr. Janez Kranjc je v zaključku med drugim izpostavil, da ima Postojna zares vse lastnosti pravega in uspešnega mesta:
»Ko obhajamo 104. obletnico, odkar je Postojna postala mesto in pridobila mestne pravice, smo lahko veseli živahnega, kulturnega in intelektualnega življenja v njej. Postojna goji tako ljubiteljsko kot poklicno kulturo. Kulturni dom, v katerem se nahajamo, organizira številne prireditve, v mestu obstaja gledališki abonma, kakovostno glasbeno in splošno šolstvo, galerija, Znanstveni inštitut za raziskovanje Krasa in podobno. Predvsem pa obstaja v mestu kritična masa tistih, ki se zavedajo, da zgodba mesta Postojna ni bila končana s cesarskim dekretom leta 1909, temveč je to zgodba, ki jo je treba neprestano dopolnjevati, popravljati in oživljati. Mesto ni stanje, temveč proces. Proces neprestanega udejanjenja tistih kulturnih vrednot, ki dvigajo zgodovino človeštva nad poročila o ekscesih, nasilju in pogoltnem porabništvu. Zato je mesto predvsem zgodba o pripadnosti tem vrednotam in identiteti, ki iz njih izhaja. Ugotovimo lahko, da Postojna dejavno piše svojo zgodbo uspešnega in kulturnega mesta. Zato mi dovolite, da vsem tistim, ki ste zato zaslužni in se trudite za napredek Postojne, iskreno čestitam in hkrati zaželim še veliko uspeha pri ohranjanju tega lepega kraškega mesta, ki ima poleg najlepše kraške jame tudi veliko in pogumno srce.«
Župan Občine Postojna se mu je zahvalil s protokolarnim darilom, grbom Občine Postojna, ki je, kot je dejal, zagotovo najlepši občinski grb v Sloveniji.
  Priznanja in nazive so ob županu Občine Postojna Jerneju Verbiču podeljevali: podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino, podžupana Boštjan Stegel in Dominik Širca, predsednik Komisije za podelitev priznanj in nazivov Občine Postojna Miro Jenček ter poslanec v DZ RS Zvonko Černač.
Gostilna Čuk – »SREBRNO PRIZNANJE«
 Gostilna Čuk Postojna je lani praznovala dvajseto obletnico ustanovitve. Vodi jo prizadevni podjetnik David Nikolič z ženo Jano. Njuni začetki so bili skromni, vendar sta z veliko prizadevnostjo, pridnostjo in sposobnostjo vodenja iz leta v leto izboljševala ponudbo in ustvarila solidno gostinsko podjetje, ki danes nudi raznovrstne jedi od italijanskih specialitet in raznovrstnih pizz do tradicionalnih slovenskih jedi in še vrsto drugih kulinaričnih dobrot. Gostinski lokal stoji v neposredni bližini Športnega parka Postojna, zato ni naključje, da nudijo tudi nastanitvene in gostinske storitve za pripravo športnikov in športnih ekip, ki pogosto prihajajo v Postojno. Gostilna Čuk nudi torej celovito gostinsko ponudbo, obenem pa tudi vzorno skrbi za okolje in urejenost samega lokala. Dokaz za to je tudi priznanje, ki ga je Gostilna Čuk prejela v akciji »Občina Postojna v cvetju 2012«. Komisija je prav Gostilno Čuk izbrala v kategoriji za najlepše urejen poslovni objekt v občini Postojna. Prav tako pa je nagrado prejela tudi v nagradni akciji »Ljudje, prižgimo luči«. Vsa leta svojega delovanja Gostilna Čuk zgledno sodeluje tudi z lokalno skupnostjo. Vodstvo gostilne je naklonjeno tudi socialnim projektom, saj je že vrsto let sponzor številnim organizacijam, tako Varstveno-delovnemu centru Postojna kot tudi številnim drugim. Ob vsem tem imajo vodilni veliko razumevanja za stiske ljudi in čut za humanitarnost.
Ansambel Erazem – »SREBRNO PRIZNANJE«
 Postojnski Ansambel Erazem si je ime nadel po znamenitem vitezu Erazmu Predjamskem. Letos obeležuje okroglo 10. obletnico svojega delovanja, ob kateri bo izdal tudi svoj tretji album. Njihova zadnja zgoščenka je bila posvečena legendarnemu primorskemu avtorju Ottaviu Brajku in oživitvi njegovih najlepših melodij. Posebna pohvala gre Ansamblu Erazem tudi pri ustvarjanju avtorskih skladb, saj v njih opeva lepote Postojne in njene okolice. V vseh teh letih se ansambel dejavno vključuje v različne kulturne prireditve na območju občine Postojna in izven nje. Njihovo in ime občine Postojna je že dvakrat donelo v Združenih državah Amerike (v Detroitu, Clevelandu in Michiganu), v Kanadi je nastopal v Torontu in okolici, po Evropi pa v Münchnu, Franciji in na Južnem Tirolskem. Pojavljajo se tako v lokalnih kot tudi nacionalnih medijih ter tako poskrbijo za promocijo naše občine. Na »Števerjanskem festivalu« je leta 2008 prejel nagrado za najboljšega debitanta in najboljše besedilo (avtorice Fanike Požek), leta 2009 nagrado za najboljšo izvedbo, leta 2011 pa nagrado za najboljšo melodijo avtorja Vilija Marinška (harmonikarja ansambla). Še isto leto se je ansambel uvrstil tudi v finale najprestižnejšega slovenskega narodnozabavnega festivala »Slovenska polka in valček« ter slovenske barve zastopal na mednarodnem festivalu »Alpen Grand Prix« v Italiji, kjer je v močni konkurenci ansamblov iz vse Evrope dosegel 4. mesto. Lani je s skladbo »Orglice« na natečaju RTV Slovenija za »Pesem poletja« dosegel 2. mesto, letos pa se je s čudovito pesmijo »Postojna ti moja« uvrstil na natečaj RTV Slovenija za »Pesem razglednice Slovenije«. Ob tem je bila na nacionalni televiziji predstavljena občina Postojna in njene turistične znamenitosti. Ansambel Erazem sestavljajo Vili Marinšek, Maja Matičič Marinšek, Boštjan Pirjevec in Miha Kokalj, letos pa se jim je pridružil še Klemen Bogataj na kontrabasu in bobnih.
Vojko Bauman - »ZLATO PRIZNANJE«
 Vojko Bauman se je rodil leta 1959 v Mariboru, kjer je obiskoval osnovno šolo in se nato izučil za avtomehanika. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil v podjetju EM Hidromontaža d.o.o. Maribor, kjer je vzdrževal mehanizacijo na gradbiščih naše bivše države in v Libiji. Leta 1986 se je z družino preselil v Studeno pri Postojni. Zaposlil se je v podjetju za vzdrževanje avtoceste, kjer je opravljal delo pobiralca cestnine in funkcijo predsednika delavskega sveta. Kasneje je bil izvoljen za predsednika sveta delavcev ter dva mandata deloval kot predstavnik delavcev v nadzornem svetu podjetja. Svoje delo je vestno in z veseljem opravljal vse do upokojitve leta 2004. Leta 1994 je bil izvoljen v Občinski svet Občine Postojna, kjer je opravljal funkcijo podpredsednika, v svet pa je bil ponovno izvoljen tudi v naslednjem mandatu. Kot občinski svetnik se je zavzemal za čim bolj enakomeren razvoj podeželja. Na njegove predloge je bilo sprejetih kar nekaj rešitev za kvalitetnejše življenje na podeželju. Kljub izmenskemu delu se je aktivno vključeval tudi v dejavnosti v Krajevni skupnosti Studeno in v PGD Studeno. Prevzel je vodenje pionirske in mladinske gasilske ekipe, s katero je dosegel lepe rezultate na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Bil je tudi predsednik PGD, tri leta pa tudi predsednik Gasilske zveze Postojna. Leta 1999 je kot pobudnik organiziral ustanovitev Turističnega društva Pudgura in bil do nedavnega tudi njegov zakoniti zastopnik in predsednik. V Krajevni skupnosti Studeno je aktivno sodeloval pri izgradnji igrišča, obnovi kulturnega doma, izgradnji gasilskega doma in mrliške vežice ter se zelo zavzemal, da se je v letu 2012 tudi v Studenem odprl oddelek Vrtca Postojna. Danes že tretji mandat opravlja funkcijo tajnika Krajevne skupnosti Studeno. S svojim delom je Vojko Bauman neizmerno pripomogel k razvoju podeželja Občine Postojna, še posebej Krajevne skupnosti Studeno. Svoje delo še danes opravlja z neizmerno ljubeznijo, a nikoli za kakršnokoli plačilo ali nagrado. Zanj so največja nagrada zadovoljni ljudje, vaščani in meščani. Ljudje ga neizmerno cenijo in spoštujejo, saj ne dela nikakršnih razlik med njimi in je pripravljen slehernemu priskočiti na pomoč. Z velikim veseljem zastopa interese občine v različnih odborih, pomaga pri raznih delovnih akcijah in prireditvah. Vojko Bauman je skratka živ dokaz, kako se lahko z veseljem do dela, zdravim razumom in pravim odnosom do sočloveka doseže vidne rezultate v dobro vseh občanov.
Podjetje UNIKA TTI d.o.o. - »ZLATO PRIZNANJE«
 Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1990 v Pivki, leta 1992 se je preselilo v Postojno, že od leta 1996 pa se nahaja na sedanji lokacijo na Volaričevi 1 v Postojni. Ukvarja se s trženjem igrač in ima svojo lastno blagovno znamko »UNIKATOY«. Spada med najstarejše in najuspešnejše trgovce z igračami na področju srednje Evrope. Te se prodajajo tako v Sloveniji kot tudi mnogih evropskih državah, kot so Francija, Italija, Španija, Danska, države bivše Jugoslavije in druge. Zaposluje osemintrideset ljudi, ima podružnico izvoz-uvoz v Sežani, franšizni podjetji v Beogradu in Sarajevu ter pisarno v Hong Kongu in Shantouju na Kitajskem. V triindvajsetih letih poslovanja si je ustvarilo sloves stabilnega in korektnega partnerja. V Sloveniji in tujini ima visoke bonitetne ocene in vsi kazalniki kažejo, da je vredno zaupanja. Na sejmih doma in v tujini kot tudi pri svojih poslovnih partnerjih vedno in s ponosom predstavlja občino Postojna in domovino Slovenijo. Že od samega začetka se zaveda svojega poslanstva in družbene odgovornosti, predvsem pa odgovornosti do lokalne skupnosti. Vseh triindvajset let redno spodbuja, podpira ter financira izobraževanje svojih zaposlenih. Prav tako od samega začetka sponzorira in donira področja športa, kulture, razne humanitarne organizacije ter posameznike tako na Postojnskem kot tudi v sosednjih občinah in širše. Še posebej so ponosni na osemnajst let donacij in sodelovanja z Notranjskim društvom za cerebralno paralizo in triindvajset let sponzorstva Košarkarskemu društvu Postojna. Bili so prvi sponzor in podpornik prvega športnega razreda v Postojni, sponzorskih in donatorskih sredstev pa so bila in so še vedno deležna mnoga društva, organizacije, šole in posamezniki, posebej Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča Postojna in porodnišnica Postojna. Vsako leto podjetje obdari in finančno pomaga več kot petdeset pomoči potrebnim družinam po Sloveniji. Sicer pa v podjetju UNIKA TTI svoje dobrodelnosti in donacij ne želijo izpostavljati.
Plesni klub Urška Postojna – priznanje »MIROSLAVA VILHARJA«
 Plesno šolo Urška je leta 1989 v Postojno pripeljal Marjan Nagode, ker je želel, da imajo postojnski otroci enake možnosti kot tisti v velikih slovenskih središčih. Že od začetka svojega obstoja je plesna šola privabljala veliko število tako mladih kot manj mladih občanov. Vedno so se trudili, da bi ples predstavili širši množici in hkrati popestrili kulturno dogajanje v občini. Ob tem so mlade tudi vzgajali ter jim omogočali, da so si z udeležbami na tekmovanjih pridobivali življenjske izkušnje. Prvo leto sicer pod okriljem Plesnega kluba Urška Ljubljana, nakar je Marjan Nagode kot zaveden Postojnčan ugotovil, da bi bilo prav, da se mladi plesalci predstavljajo širši slovenski in mednarodni javnosti kot predstavniki občine Postojna. Tako so leta 2004 ustanovili Plesni klub Urška Postojna, katerega prvi predsednik je bil in je še vedno Robert Knafelc. Klub vsa ta leta uspešno predstavlja postojnsko občino na državnih prvenstvih po Sloveniji ter na evropskih in svetovnih prvenstvih. Zahvala gre tudi staršem nastopajočih plesalcev in Občini Postojna, saj bi si brez njih le stežka predstavljali tako uspešno delovanje. Tako plesna šola kot tudi plesni klub že od začetka svojega delovanja stremita k temu, da s svojim delovanjem popestrita kulturna dogajanja v občini Postojna. Ob svojih nastopih vedno napolnijo dvorane do zadnjega kotička, kar pomeni, da so s svojim neumornim delom že vsa leta na pravi poti. Svoje delovanje že triindvajseto leto zapored vedno potrjujejo in dokazujejo na raznih prireditvah, kot so tradicionalne božično-novoletne prireditve in Plesni pozdrav turizmu. Že petnajsto leto zapored več kot dvesto nastopajočih otrok razveseljuje matere občine Postojna ob materinskem dnevu. Letos bodo postojnski maturanti s sinhrono mednarodno plesno prireditvijo Maturantska parada že dvanajsto leto zapored zapisali Postojno kot enega od prizorišč med več kot sto evropskimi mesti v desetih evropskih državah, o katerem se bo poročalo v vseh medijih in bo zagotovo zapisano v Guinnessovo knjigo rekordov. V štiriindvajsetletnem delovanju na področju plesa, vzgoje mladih, popestritve družabnega življenja občanom občine Postojna in z organiziranimi več kot osemdesetimi javnimi prireditvami sta Plesna šola Urška in Plesni klub Urška Postojna dvignila kulturno raven in prispevala dodano vrednost k življenju občanov naše občine.
Prof. Bernard Urbančič – naziv »ČASTNI MEŠČAN«
  Prof. Bernard Urbančič je oseba, ki je s svojim dolgoletnim vsestranskim in nesebičnim delovanjem v Postojni tako v športnem kot tudi v širšem družbenem življenju dokazal, da lahko posameznik, organizirano ali pa samoiniciativno, veliko prispeva k splošnemu dobremu v družbi. Bernard Urbančič je prišel v Postojno leta 1964 in se kot učitelj telesne vzgoje najprej zaposlil na takratni gimnaziji, leta 1974 pa na tedanji Srednji gozdarski šoli Postojna, od koder je leta 2003 odšel v pokoj. Vseskozi je deloval kot odličen športni pedagog in vzgojitelj. Svoje delo je bogatil s toplino človeškega odnosa in z ljubeznijo do mladih. Njegova odlika je bila svežina misli in dejanj. Redno se je strokovno izpopolnjeval in svoja znanja s pridom uporabljal pri delu z mladimi. Vedno znova se je pri svojem delu izkazoval z visoko strokovnostjo in popolno osebno odgovornostjo za prevzete naloge. Že kot mlad profesor telesne vzgoje se je zavzemal za izgradnjo novih športnih objektov v občini. Mesto Postojna je tako v petih letih dobilo tri nove telovadnice, trim stezo, športni park z različnimi igrišči in tartansko atletsko stezo. Njegovo zelo plodno triintridesetletno pedagoško delo, ki ga je nesebično opravljal v svojem prostem času, lahko strnemo v več sklopov: kot inovator (skupaj šest inovacij) je dobil priznanje Temeljne izobraževalne skupnosti Postojna, leta 1972 še Bloudkovo plaketo za uspehe pri razvoju šolske in telesne kulture v občini Postojna ter priznanje sklada kot inovativni učitelj leta. Kot profesor telesne vzgoje na Srednji gozdarski šoli v Postojni se je zavzemal za nove učne vsebine ter v dvajsetih letih popeljal več kot 2500 dijakov na naše najvišje vrhove, v okviru obveznih izbirnih vsebin pa je v okviru športne vzgoje za dijake organiziral plavalne tečaje. Bil je predsednik Zveze za telesno kulturo Postojna in ustanovitelj Zveze učiteljev, trenerjev in vaditeljev smučanja v Postojni. V okviru tega je izšolal kar triinštirideset vaditeljev smučanja. Kot dolgoletni vaditelj smučanja in smučarski sodnik je sodil celo pri smučarskih skokih v Planici. V publicistični dejavnosti je poleg številnih strokovnih objav v raznih revijah in časopisih napisal tudi dva priročnika, in sicer Telovadba doma in Priročnik za trening smučanja. Še vedno zbira in objavlja zgodovinsko gradivo o športnem delovanju v naši občini ter ga skrbno dokumentira za naše zanamce. Kar osemnajst let (od leta 1993 do 2012) je deloval kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Postojna. V tem času je bilo izvedenih veliko uspešnih projektov. Mnogi osnovnošolci so pod njegovim okriljem pridobili kolesarske izpite. Urbančičevo delovanje je poleg športa segalo tudi na področje širših humanih in ekoloških razsežnosti. Udejstvoval se je na področju turistične dejavnosti in promocije naših krajev, aktivno je sodeloval s Krajevno skupnostjo Postojna, je član Organizacije veteranov vojne za Slovenijo in še bi lahko naštevali. Ob odhodu v zasluženi pokoj si je gospod Bernard omislil ustvarjalni hobi, izdelavo ptičjih hišic iz naravnih materialov, ki jih je poklonil raznim šolam in znancem.
Pavla Simčič – naziv »ČASTNI OBČAN«
  Pavla Simčič se je rodila kot četrta izmed devetih deklet na skromni domačiji pod Uršljo goro na Koroškem. Že v rani mladosti je morala trdo delati, da je družina lahko preživela in vsakodnevno ob vsakem vremenu do najbližje šole v Kotljah prepešačiti za današnje čase neverjetnih 9 kilometrov v eno smer. Njeno (kljub vsemu) lepo otroštvo pa je nepričakovano prekinila druga svetovna vojna. Koroško so med prvimi okupirali Nemci, zato se je v teh krajih zelo hitro razvil partizanski odpor proti okupatorju. Njena osamljena domačija je bila zelo primerno zatočišče za mokre, prezeble in lačne partizane, dekleta pa so jih oskrbovala z obleko, hrano in opravljala razne kurirske naloge. To pri Nemcih seveda ni ostalo neopaženo. Nekega dne so obkolili domačijo ter štiri dekleta, med njimi tudi takrat še mladoletno Pavlo, skupaj z očetom odpeljali v koncentracijsko taborišče. Druge člane družine so pregnali v dolino, hišo pa zažgali. Po vseh prestanih grozotah taborišča in po vrnitvi domov je Pavla odšla v kmetijsko šolo na Gorenjsko, kjer je spoznala bodočega moža Janka, se z njim poročila ter se preselila na kmetijo na Razdrto. Rodilo se jima je pet otrok in kljub materialnemu pomanjkanju je skrbela, da so bili otroci vedno urejeni. Prijela je tudi za moška opravila, od ročne košnje do zidave in vsega drugega. Domačija je kmalu začela spreminjati svojo podobo. V davnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so mnogi dvomili, da lahko kmetija s svojo ponudbo konkurira mondenim obmorskim in drugim letoviščem, si je gospa Pavla upala in ob prenovi hiše ponudila prvim gostom nekaj sob in doma pridelano hrano. Njenemu zgledu so kmalu sledili tudi drugi pogumni kmetovalci. Turistična kmetija je rasla in kmalu začela poleg domačih privabljati tudi vse več gostov iz sosednjih držav in celo z drugih kontinentov. Pobudo je nato prevzel sin Emilijan in domačijo razvil v daleč naokrog poznano Turistično kmetijo Hudičevec. V obdobju, ko je veljalo splošno prepričanje, da je potrebno vse staro zavreči in uničiti, je pri Pavli prevladala tudi skrb za ohranitev domače kulturne dediščine. Začela je zbirati in pred uničenjem reševati stara kmečka, obrtniška in druga orodja ter druge zanimive predmete, ki jih lahko danes z veseljem pokaže domačim in tujim gostom v vzorno urejenem muzeju, s poznavalsko prepričljivostjo pa prenaša znanje s področja kulturne dediščine tudi na mlajše rodove. Dolgo vrsto let je aktivna na področju čebelarstva, v aktivu kmečkih žena in na drugih področjih javnega življenja. Ta klena Korošica, v kateri se skriva tudi nekoliko pesniške duše in veliko čuta za skupno dobro, je kljub svojim častitljivim letom še vedno zelo vitalna, delavna in aktivna. Poleg čebelarjenja šiva, plete, pere, lika, pomaga v kuhinji, obdeluje ogromen zelenjavni vrt, v sezoni nabira gobe in je za varuško najmlajšim vnukom, za katere vsako leto znova poskrbijo njeni otroci. Lahko se pohvali s svojimi petimi otroki, dvaindvajsetimi vnuki in desetimi pravnuki. Je prijetna sogovornica, skupaj z možem skrbi za stike z javnostmi, še posebej, ko na domačijo prihajajo posamezniki in skupine z njene rodne Koroške. Je živi leksikon, saj na pamet obvlada številna rodbinska drevesa tako na Primorskem kot na Koroškem. Gospa Pavla s svojim delom in vzorom pušča v času in prostoru pomemben in neizbrisen pečat.
 V imenu vseh prejemnikov priznanj in nazivov se je zahvalil prof. Bernard Urbančič, ki je na nek način tudi ovrednotil prestižno priznanje Občini Postojna – zlati kamen: »Verjamem, da je zlati kamen zares težak, saj je v njem ogromno truda in dela, katerega delček(kamenček) v tem priznanju je tudi vsak posamezni občan in vsak izmed nas.«
       Posnetek slavnostne akademije si lahko ogledate na TV Primorka:
Petek, 10. 5. 2013, ob 20.00 posnetek Slavnostne akademije
Sobota, 11. 5. 2013, ob 20.00 pogovor z županom Jernejem Verbičem
ob 21.00 posnetek Slavnostne akademije (ponovitev)
Petek, 17. 5. 2013, ob 20.00 posnetek Slavnostne akademije (ponovitev)
Pripravil in uredil: MILAN ŠTULC
Foto: FOTO ATELJE POSTOJNA | |
|  | |
|
| ||||||||
|  | |