Po več kot 60 letih delovanja Notranjski muzej končno v svojih prostorih

Občina Postojna je z nedavno statusno spremembo muzeju omogočila podlage za to, da bo Notranjski muzej Postojna 12. maja letos končno odprl svoja vrata in predstavil zbirke javnosti, seveda če zaposleni, bivši direktor in ostali muzeju ne bodo metali polen pod noge. Prav neverjetno je, da se občini v zvezi z Notranjskim muzejem očitajo zli nameni in da gredo nekateri tako daleč, da jo primerjajo s fašisti.

Statusno preoblikovanje zavoda, ki ga je bila občina prisiljena izvršiti zaradi zagotovitve normalnih pogojev za delo in ohranitve muzejske dejavnosti v Postojni, v ničemer ne spreminja poslanstva Notranjskega muzeja, saj  ostaja vpisan v razvid muzejev pri Ministrstvu za kulturo v okviru novega zavoda. Spremenila se je samo njegova statusna oblika (kot se je že večkrat v preteklosti, nazadnje leta 90). 

Občina Postojna je zadnjih petnajst let vodila prizadevanja za pridobitev ustreznih prostorov za muzej. Po tistem, ko je padla v vodo preselitev policije in muzeja na Gregorčičevo ulico, je bil v svojih prizadevanjih uspešen poslanec Zvone Černač, ki je leta 2005 prepričal takratnega ministra Dragutina Mateja in Janševo vlado, da sta neodplačno na Občino Postojna prenesla stavbo za potrebe muzeja na Kolodvorski cesti 3 v Postojni. Občina Postojna pa je v naslednjih letih pripravila in vodila vse postopke s katerimi je pridobila preko 2 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, s katerimi je stavbo uredila za potrebe muzejske dejavnosti. Tudi pri tem ni šlo brez zapletov. Veliko prizadevanj s strani odgovornih na občini in državnozborskega poslanca je bilo potrebnih, da je občina preko SVLR-ja uspela dobiti več kot pol milijona evrov sredstev za dokončanje del v lanskem letu. Nekdanji direktor pa ni bil sposoben organizirati niti čiščenja stavbe po končanih delih. Pridobil je »najugodnejšo« ponudbo, za katero se je kasneje izkazalo, da je štirikrat višja od najugodnejše cene na trgu.

Finančna podpora Ministrstva za kulturo za ureditev prostorov je bila v vseh letih skromna. Ministrstvo je še pod vodstvom Vaska Simonittija prispevalo približno 200.000 evrov, pred tem in po tem pa nič. In po vsem tem letijo na občino očitki o slabih namenih in celo primerjava s fašisti !?

Oblikovala se je celo civilna iniciativa, ki grobo manipulira in zavaja javnost s tem, da se muzej ukinja. Pri ljudeh pa se z medijskim pompom ustvarja vtis, da to drži.  Kje je bila civilna iniciativa leta 1994, ko je država podržavila stavbo bivše graščine v mestu, ki je bila že leta 1958 s strani takratnega Okrajnega ljudskega odbora Postojna (takratne občine) dodeljena muzejsko speleološki zbirki? Torej bi morala ostati občinska!

Takrat, leta 1994, ko je muzej dokončno izgubil svoje prostore v katerih je deloval vrsto let, se ni oglasil nihče, tudi takratni župan ne. In Postojnčani še danes povedo, da je muzej na osrednjem trgu, v stavbi v kateri sedaj domuje SAZU. Tudi leta 2007 so bili, ponovno s strani poslanca Černača, opravljeni napori in prizadevanja, da bi stavbi zamenjali. Žal niso bili uspešni, saj je SAZU v vmesnem obdobju v obnovo graščine sredi mesta vložil ogromna davkoplačevalska sredstva. Takrat bi bila podobna civilna iniciativa koristna. Danes, ko so odgovorni na občini ob podpori številnih posameznikov poskrbeli za ustrezne prostore, pa predstavlja kvečjemu oviro prizadevanjem občine za končno predstavitev muzejskih zbirk javnosti in utrditev položaja Notranjskega muzeja v prostoru.

Služba za odnose z javnostmi Občine  Postojna