PRAZNIK OBČINE POSTOJNA

Osrednja prireditev ob prazniku občine Postojna »23. April« se je pričela z nastopom Društva ljubiteljev narave, konj in tradicije, nato pa je vse zbrane nagovoril župan Občine Postojna Jernej Verbič.

Župan Občine Postojna Jernej Verbič je izpostavil, da je 23. april pomemben del našega spomina in naše preteklosti, tako kot je občinski praznik pomemben del naše identitete.

»Zgodovina naših krajev je pestra in dolga, stkana iz velikih in majhnih dogodkov, prepletena s pomembnimi posamezniki in nekaterimi drznimi idejami. Prav vse, kar se je zgodilo pred nami, nas na nek način oblikuje in zaznamuje in tudi naš občinski praznik je postavljen na dan, ko je bil v našo zgodovino vpisan pomemben dogodek. Slavna akcija v Postojnski jami leta 1944 je nedvomno pomemben del našega spomina in naše preteklosti, tako kot je občinski praznik pomemben del naše identitete in naše širše skupnosti. Današnji dan je prazničen in slavnosten. Je praznik vseh nas, ki tukaj živimo in naj vam zato vsem skupaj ob tej priložnosti iskreno voščim. Praznujmo danes in bodimo ponosni, da smo del te skupnosti, del tega bogatega izročila in pestre zgodovine. Preživimo torej skupaj ta lep večer, poln praznovanja, slavja in ponosa.«

Slavnostni govornik, predsednik Državnega sveta Mitja Brvar je v svojem slavnostnem nagovoru dejal:

»Spoštovani občanke in občani Postojne, gospod župan in državni svetnik Jernej Verbič, spoštovani tovariš Srečko Tušar, spoštovani občinski svetniki, spoštovani prejemniki priznanj in častnih nazivov občine Postojna,  spoštovani mediji, cenjene gospe in gospodje.

Rad bi izrecno poudaril, v kako veliko čast mi je, da ste me povabili na letošnjo osrednjo občinsko prireditev, še posebej, ker bi se najprej  rad poklonil vaši drži in vašemu pogumu, ki ste ga pokazali med težko preizkušnjo, ki vam jo je nedavno namenila narava. Vsa Slovenija je z osuplostjo opazovala posnetke, ki so prihajali iz Postojne, vklenjene v žled. In Slovenija je tudi pokazala, ne le tu, ampak na vseh prizadetih območjih, da je solidarnost še vedno živa. V svojem osebnem imenu in imenu Državnega sveta Republike Slovenije vam še enkrat izrekam vso podporo in razumevanje in vam želim, da bi čim prej in kolikor je mogoče hitro odpravili posledice.

Državni svet RS je tudi sicer povezan z vašo občino, saj interese 16. volilne enote zastopa vaš župan gospod Jernej Verbič, ki je tudi predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter član Komisije za državno ureditev.Odkar župani ne morejo biti obenem tudi poslanci Državnega zbora, je zastopstvo lokalnih interesov v Državnem svetu toliko bolj pomembno. Državni svet je ta hip edina inštitucija v državi, kjer se lokalni interesi odražajo na neposreden način. Prispevek državnih svetnikov, ki prihajajo z lokalne ravni, je zelo pomemben, saj poznajo konkretne probleme. Vedo, kakšne posledice bo imel nek zakon v praksi, kako bo vplival na vsakdanje življenje ljudi. Naš zadnji doprinos je razveljavitev v marsičem krivičnega nepremičninskega zakona, ki smo ga državni svetniki poslali v presojo ustavnemu sodišču.

Občana Postojna letos praznujete visoki jubilej – 60 letnico ustanovitve vaše občine. A Postojna je bila na zemljevidih že od nekdaj označena z velikimi  črkami. Nihče sicer natančno ne ve, kdo je odkril najbolj prijazno pot od Jadrana v Panonijo, ki vodi prav skozi postojnska vrata. Običajno pa je tako, da koder vodijo poti, tam hodijo ljudje. In skozi Postojno so hodila številna ljudstva s svojimi vojskami in seveda najrazličnejšimi interesi in apetiti. A medtem, ko so vojske prihajale in odhajale, so ostajali domačini, ki so se zavedali svojih slovenskih korenin. Ni naključje, da je Martin Krpan, in z njim notranjski človek, postal simbol neomajne svobode, prvinske moči in suverenosti, utelešenje narodne samobitnosti Slovencev še v času, ko smo o svoji državi komajda sanjali. Vraščeni v kraški svet, ste Notranjci kljubovali zgodovinskemu prepihu, tujim okupatorjem in mnogim naravnim nevšečnostim. Vsi ti dogodki so pustili na ljudeh močan pečat. Morda prav zato še danes veljate za trdne in samosvoje. A zaradi svoje iznajdljivosti tudi za sposobne preživetja v še tako težkih okoliščinah.Vse to vam je, poleg velike medčloveške solidarnosti, pomagalo ob soočenju z nedavno veliko naravno nesrečo, ki sem jo omenil že na začetku.

Notranjci, skupaj s Primorci, nosite v sebi grenko zgodovinsko izkušnjo. Totalitarizem z vsemi posledicami ste namreč občutili med prvimi v Evropi. S to izkušnjo je nacionalna svoboda zato še toliko bolj iskreno občutena in spoštovana. Prav je, da se teh prelomnih časov tega večkrat spominjamo. Letos mineva 70. let od požiga nemškega skladišča bencina v Postojnski jami in tragičnega dogodka v Trstu, ko so nacisti v ulici Via Ghega med drugimi z obešanjem usmrtili 14 postojnskih rojakov. Svoboda nam ni bila nikoli podarjena – ne leta 1945 in tudi ne leta 1991.   

Spoštovane občanke, dragi občani, vse skupaj nas lahko veseli, da je občina Postojna iz leta v leto bolj gospodarsko uspešna, turistično zanimiva in da nudi ljudem prijazno okolje za življenje in bivanje. Turizem, ekološko gospodarstvo ter zdravo kmetijsko okolje ima v Postojni dobre osnove za nadaljnji razvoj. Tudi izjemno naravno bogastvo lesa, ki ga premore Notranjska, že nekaj let stopa v ospredje razvojnih vizij regije in države. Verjamem, da bo vse te priložnosti občina Postojna znala kar najbolje izkoristiti in se pridružiti tistim dejavnikom v naši državi, ki se odločajo za povezovanje, razvoj in pogled v prihodnost.

Vsem skupaj – občankam in občanom, občinski upravi in županu Jerneju Verbiču - ob prazniku iskreno čestitam in vam želim še veliko uspehov.Še posebej pa dobitnikoma občinskih priznanj.«

Sledila je podelitev srebrnega priznanj Občine Postojna za leto 2014, ki sta ju podelila župan Občine Postojna Jernej Verbič in predsednik Komisije Mirko Jenček.

Srebrno priznanje Občine Postojna za leto 2014 je za dolgoletno delo in doprinos na glasbenem področju prejela Mirjana Možina Čepirlo.

Obrazložitev:

Po zaključenem študiju glasbe na Pedagoški akademiji v Ljubljani je bila ga. Mirjana Možina Čepirlo zaposlena najprej v Kranju, nato pa se je vrnila v domači kraj Postojno. Prvo leto je poučevala na Osnovni šoli Bratov Vodopivec v Pivki, nato pa dvaintrideset let na Osnovni šoli v Prestranku in Košani. V Prestranku je deset let vodila in pripravljala kulturni program za Šolsko kulturno društvo s katerim so nastopali po krajevnih skupnostih, raznih podjetjih in drugod. Tam si je tudi prizadevala za ustanovitev dislociranega oddelka glasbene šole (kitara, klavir, kasneje harmonika in seveda nauk o glasbi). V Košanski dolini se je tudi po njeni zaslugi, poleg petja, močno povečalo tudi zanimanje za igranje raznih instrumentov, prav tako pa je bilo v času njenega službovanja ustanovljenih več pevskih zborov in manjših pevskih skupin. V obeh šolah je poleg pouka glasbene vzgoje vodila tudi otroški in mladinski pevski zbor, torej skupaj kar štiri zbore. Vsako leto se je z njimi udeležila Medobčinske pevske revije otroških in mladinskih zborov, kar je od nje zahtevalo mnogo dodatnih naporov in angažiranja in, kar deset let zapored so bili vsi štirje pevski zbori, ki jih je vodila ga. Mirjana, izbrani za nastop na zaključni reviji »Naša pomlad«. V težjem obdobju za zborovsko dejavnost v šolah, to je takoj po letu 1991 ko je prišlo celo do idej, da bi se ta dejavnost na šolah ukinila, sta skupaj z učiteljico Damjano Morel kar sami organizirali pevsko revijo, ki je tudi zadovoljivo uspela. Vse od ustanovitve Slovenskega otroškega zbora mnogi njeni nekdanji pevci šolskih zborov sedaj nadaljujejo prepevanjem v raznih pevskih sestavih občin Postojna in Pivka ter drugje po Sloveniji. Pet njenih nekdanjih učencev se z glasbo ukvarja tudi poklicno. (Damjana Morel in Alenka Polh, ki sta učiteljici glasbe, pianistki Aleksandra Pavlović in Alenka Bobek ter Katja Morel - violinistka.) Seveda ni vse to le zasluga ga. Mirjane, nedvomno pa jim je tudi ona položila v srce veselje in ljubezen do glasbe s svojim osebnim zgledom in navdušenjem, ki ga je vedno izkazovala pred svojimi učenci. Po upokojitvi je ga. Mirjana prevzela vodenje Upokojenskega pevskega zbora Zarja. Že na začetku je privabila v zbor kar nekaj novih pevcev, ki je v zadnjem obdobju prerastel iz samo ženskega sestava v mešani pevski zbor Društva upokojencev Postojna. Z njimi veliko nastopa na raznih prireditvah in revijah v ožjem in širšem prostoru Slovenije ter v zamejstvu. Pod njenim vodstvom je lansko leto zmagal na izbirnem tekmovanju upokojenskih zborov Južne Primorske in se uvrstil v zaključno tekmovanje na nivoju države, ki je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru prireditve Festival za tretje življenjsko obdobje. 

Priznanje 23. april za leto 2014 je prejel Srečko Šajn.

Obrazložitev:

Življenjsko delo Srečka Šajna je tesno povezano tako s prostovoljnim delom kot tudi z ustvarjanjem na turističnem in kulturnem področju ter spodbujanju  ljubiteljskih dejavnosti. Celotno njegovo tako profesionalno delo kot tudi ljubiteljsko je povezano z grafičnim oblikovanjem edicij, vsebinskimi koncepti, urednikovanjem kot tudi z avtorstvom in soavtorstvom številnih prireditev. Je avtor in v samozaložbi izdajatelj pravljice Zmaj v Postojnski jami. Vrsto let je bil glavni urednik osrednje turistične revije Lipov list. Celotno delovno dobo je bil zaposlen pri gospodarski družbi Postojnska jama. Kot dolgoletni turistični delavec in dober poznavalec turistične dejavnosti v Sloveniji se njegova ustvarjalnost in ljubiteljsko delovanje odslikava tako v lokalnem območju kot tudi širše na območju Krasa, Brkinov, Notranjske ter na državni ravni. Že od leta 1970 je član UO Turističnega društva Postojna, ki je lani praznovalo 130. letnico in od leta 1984 neprekinjeno do danes njegov predsednik, letos je to 30 let prostovoljnega vodenja društva. Prav tako je predsednik Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjske, ki povezuje območje matičnega Krasa, Brkinov in Notranjske. Iz slednjega izhaja tudi njegovo večletno prizadevanje, da bi Kras zaradi svoje enkratnosti, lepot in tradicije dobil ustrezno mesto v slovenskem turizmu, tako da je postal samostojno turistično območje. Dr. Bogomir Kovač je v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2002 – 2006 je zapisal: »Kras v novi strategiji razvoja postaja samostojno turistično območje in predstavlja v širšem okolju kot naravna in kulturna dediščina absolutno konkurenčno prednost slovenskega turizma«. Dve desetletji je dejavno sodeloval pri nastajanju osrednje turistične revije Lipov list (je tudi avtor imena), katere je bil glavni urednik. Bil je več desetletij član Izvršnega odbora Turistične zveze Slovenije in predsednik Komisije za informiranje in promocijo pri Turistični zvezi Slovenije, tudi delegat Slovenije pri Turistični zvezi Jugoslavije v Beogradu, deloval v organih Slovenske turistične organizacije,.. Bil je tudi delegat Zbora združenega dela (2mandata) in Zbora občin Skupščine RS. Je avtor in soavtor številnih prireditev, odmevnih doma in v tujini – Furmanski praznik, Mednarodni glasbeni festival mladih, Jaslice v Postojnski jami… Letos pripravlja Turistično društvo Postojna 23. Furmanski praznik, ki celovito prestavlja zgodovinsko in etnološko dediščino kraja. Sama prireditev im a vseslovenski pomen, saj neguje tradicijo in dejavnosti, ki so bile v preteklosti eden od pogojev za obstoj slovenskega prebivalstva in s tem njegove identitete. Prav tako je pobudnik prireditve Mednarodni glasbeni festival mladih, letos že 16. – gosti mlade glasbene talente s celega sveta. Vsako leto se le-ti predstavijo na matineji in na koncertu na prepoznavnost v slovenskem in mednarodnem prostoru. Skladatelj Alojz Srebotnjak, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je o festivalu zapisal: Prireditelju je uspelo uresničiti izvirno zamisel, to je predstavitev domačih in tujih mladinskih zborov in orkestrov, na posebnem, zaključnem festivalu. V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo je oblikoval in uredil katalog Skrivnostni KRAS in turistične jame Slovenije, kar je uresničitev zamisli na področju KRASA kot samostojnega turističnega območja. Doslej je izšel v šestih jezikovnih različicah in v nakladi več kot 300.000 izvodov. Oblikoval je in uredil številne druge edicije, prospekte, zbornike (Turistične zveze Slovenije, Postojnske godbe 1808,…) tudi knjigo ob 120. letnici Turističnega društva Postojna. Knjigi Zmaj v Postojnski jami je dodal serijo spominkov, za katero je prejel nagrado Turistične zveze Slovenije in predstavlja prav tako drobec kulturne in etnološke dediščine tega okolja. Vsi spominki se navezujejo na zgodbo Zmaj v Postojnski jami, tako poleg knjige so še domine, razglednice, se4stavljanke ali puzzle, frakeljčki – Zmajeve solze, Jakobove kapljice. Zelo aktiven in ustvarjalen je bil tudi v Krajevni skupnosti Hrašče, saj je bil predsednik več kot dve desetletji. Sedaj deluje tudi kot član v Gospodarskem svetu Župnije Hrenovice. Celotno njegovo delovanje je prepleteno s kulturo, turizmom in ohranjanjem kulturne identitete območja ter promocije KRASA v najžlahtnejšem pomenu besede. 

Po podelitvah pa se je večer nadaljeval s koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, pod vodstvom dirigentke Pie Cah, da je bila ob okrogli, 70. obletnici požiga nemškega skladišča bencina v Postojnski jami prava priložnost, da na odru postojnskega Kulturnega doma nastopi prav ta zbor, pa so udeleženci potrdili z močnimi aplavzi, zbor pa z nujnim podaljškom programa.

pripravil: MILAN ŠTULC

foto: FOTO ATELJE POSTOJNA