Mali grad

Že odštevamo do 49. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine

04.09.2019

 

Že odštevamo do 49. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine Drugi vikend v septembru je tradicionalno rezerviran za oblačilno in kulturno dediščino. Na letošnjih 49. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine, ki bodo potekali od 5. do 8. septembra 2019 v središču mesta Kamnik, si bodo obiskovalci lahko ogledali narodne noše iz vseh slovenskih regij ter tujine, obiskali razstave o kulturni dediščini ter si ogledali nastope domačih in tujih folklornih skupin.

Letošnji že 49. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine bodo zadnji pred jubilejnimi 50. prihodnje leto. Zato so organizatorji pripravili nekaj novosti. »Obljubili smo spremembe v programu in sedaj jih izvajamo,« odločitev za novosti pojasnjuje direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger in nadaljuje: »Pri tem smo se prenove programa lotili postopno. Letos smo se izrecno posvetili k dopolnitvi spremljevalnega dogajanja, prihodnje leto pa bomo nadgradili še dogajanje na glavnem odru. Nekatere od teh idej so tudi plod pogovorov s posamezniki, ki so s svojimi idejami in pogledi pripomogli k obogatitvi te prireditve. Zahvaljujem se jim za vsa njihova mnenja.«

Med spremembami v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik opozarjajo predvsem na rahlo spremenjeno traso tradicionalne povorke narodnih noš. Start te bo še vedno v nedeljo ob 15. uri na Ljubljanski cesti pri tako imenovanem svetilniku, tudi čez staro mestno jedro po povorka potekala po ustaljeni trasi, sprememba bo na koncu Glavnega trga pri sodišču. Od tam pot proti Domu kulture Kamnik nadaljujejo le konjeniki in vozovi, ostali udeleženci pa zavijejo na Tomšičevo ulico in zaključijo na Trgu prijateljstva.

»Na to spremembo še posebej opozarjamo tiste obiskovalce, predvsem iz Tunjic, Mekinj, Stranj in podobno, ki so si povorko običajno ogledali na Medvedovi ulici. Vabimo jih, da se tokrat pomaknejo nižje in si ta svečani sprevod pogledajo na Glavnem trgu, Samčevem prehodu, Šutni ali Ljubljanski cesti,« pravi dr. Tomaž Simetinger. Za spremembo trase so se organizatorji odločili, ker želijo po zaključeni povorki udeležencem te olajšati ogled dogajanja na osrednjem prizorišču: »Več udeležencev nam je namreč potožilo, da je pot od Doma kulture Kamnik nazaj na Glavni trg preutrujajoča, zato so se raje odpravili domov. Letos pa bi jih radi po končani pogostitvi pozdravili pred glavnim odrom, kjer bodo lahko zaplesali. S tem bodo pridobili tudi obiskovalci prireditve, ki bodo še po koncu povorke uživali v pogledu na to živo barvno kombinacijo noš. Morda se bodo z njimi fotografirali ali celo zaplesali.«

Med novostmi letošnjega programa lahko naštejemo predvsem ulično glasbo, ulične delavnice plesa, bogat program za otroke, delavnico izdelave zavijače za strokovno javnost ter filmske projekcije. Organizatorji pravijo, da ima vsaka od teh novosti svoj namen. V anketi po lanski prireditvi so kot organizatorji zaznali pripombo, da se glasba sliši zgolj v bližini glavnega odra. Z nastopi uličnih glasbenikov bo glasbo moč slišati še na treh točkah: začetek in konec Šutne ter na koncu Glavnega trga v bližini sodišča.

Tudi ulične delavnice plesa bodo popestrile dogajanje, saj bodo obiskovalcem prireditve približali ljudske plese, ki jih sicer občudujejo zgolj na glavnem odru. Plese bodo obiskovalcem prikazali in jih povabili k sodelovanju člani Akademske folklorne skupine France Marolt. »Ko jih boste srečali na ulici, jih lahko pocukate za rokav in prosite za kakšno fotografijo. Dvomim, da vam bodo odrekli uslugo. Če boste fotografijo objavili na družabnih omrežjih, označite #visitkamnik,« svetuje dr. Tomaž Simetinger.

Park Evropa je bil celotno poletje kulisa za kulinarično dogajanje, 7. in 8. septembra pa ga bodo zasedli otroci. »V preteklosti so že bile različne otroške dejavnosti v okviru tega festivala, letos pa bo poudarek na tradiciji in kulturni dediščini. Tako bo sobotno dogajanje posvečeno čebelarstvu kot pomembnem delu slovenske kulturne dediščine, nedelja pa ljudskim igram, pripovedkam, glasbi ter domišljiji priljubljenega Ribiča Pepeta. Menim, da tradicija ne more živeti samo s prodajo balonov otrokom, ampak morajo naši najmlajši v takšni prireditvi kot so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine najti svoj del programa ter tako na zabaven način spoznati preteklost,« pravi dr. Tomaž Simetinger.

Podobno velja tudi za filmske projekcije, kjer bo sedma umetnost kot nekakšen most med oblačilno dediščino, ki jo predstavlja festival, in kulturno dediščino, ki jo predstavlja Samostan Mekinje kot prizorišče predvajanja. Direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik pojasnjuje: »Oba filma, ki ju bomo predvajali, sta vsak na svoj način povezana z dediščino, zato smo predvajanje poimenovali Film in dediščina. Prvi, Na svoji zemlji, je kot prvi slovenski zvočni celovečerni film nesporno pomemben del slovenske kulturne zgodovine, saj ima celo svoj spomenik. Poleg tega letos praznujemo 100. obletnico režiserja filma Franceta Štiglica in to predvajanje je poklon njemu. S tem se tudi Kamnik pridružuje Štigličevemu letu. Drugi film, Hladna vojna, pa v svojo zgodbo vključuje tematiko folklornih skupin in je prav tako povezan z oblačilno dediščino.«

S strokovno delavnico zavijač organizatorji želijo k sodelovanju pritegniti strokovno javnost. »Vabila smo poslali izdelovalcem folklornih kostumov, vodjem folklornih skupin, garderoberjem, članom folklornih skupin v kulturno umetniških društvih … K sodelovanju vabimo tudi vse, ki jih zanima tovrstno področje. Verjamem, da bomo na ta način spodbudili zanimanje za samo prireditev v strokovnih krogih,« željo organizatorjev povzema direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik.

»Tudi letos bomo po končani prireditvi preučili, katere novosti in dopolnitve so bolj in katerem manj uspešno nadgradile festival. Na ta način se bomo potem odločili, kaj od tega obdržati kot stalnico. Hkrati je to že nekakšna priprava na naslednje leto, ko bodo v mestu jubilejni 50. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine,« je odločen dr. Tomaž Simetinger in dodaja, da so pri pripravah letošnjih novosti že nastale ideje, kako dodatno obogatiti program za prihodnje leto.

PROGRAM

Razstave

Samostan Mekinje

SKOK ČEZ MEJO – oblačilna dediščina v zamejstvu

Močni kulturni vplivi različnih narodnih skupnosti, v katerih se manjšine nahajajo, sooblikujejo tudi izgled oblačilne kulture. Na razstavi bo na ogled oblačilna kultura slovenske in hrvaške manjšine v sosednjih državah. Na razstavi je izbor oblačil iz zbirk Posudionice i radionice narodnih nošnji, Folklornega ansambla Zagreb Markovac in Akademske folklorne skupine France Marolt.

Zaradi obsežnosti razstave je ta razdeljena na dva dela, drugi del bo v Galeriji nad Kavarno Veronika.

Odprtje razstave bo v petek, 23. avgusta, ob 17. uri. Razstava bo na ogled do 20. septembra v času uradnih ur Samostana Mekinje, torej ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure. Za večje skupine odprtje po dogovoru. Od 6. do 8. septembra je razstava odprta od 10. do 18. ure.

Galerija nad Kavarno Veronika

SKOK ČEZ MEJO – razstava oblačilne dediščine v zamejstvu ter starih žepnih ur

Slovenski etični prostor presega meje današnje Slovenije. Kot avtohtona manjšina živijo Slovenci tudi na področju Italije, Avstrije in Madžarske. Razstava v Galeriji nad Kavarno Veronika bo prikazovala oblačilno kulturo Slovencev izven meja matične domovine. S tem bo tematsko dopolnila razstavo v Samostanu Mekinje. Razstava poteka v sodelovanju z urarstvom Cerar, ki letos praznuje 100 let, bodo na ogled tudi primerki starih žepnih ur. To bo tudi napoved prihajajoče razstave posvečene izključno 100. obletnici urarstva Cerar, ki bo konec septembra v Galeriji Dika.

Zaradi obsežnosti razstave je ta razdeljena na dva dela, drugi del bo v Samostanu Mekinje.

Odprtje razstave bo v četrtek, 5. septembra, ob 18. uri. Razstava bo na ogled do 8. septembra vsak dan med 10. in 18. uro.

Galerija Dika

ZLATO IN BELO - razstava avb in peč s starejšim datumom izdelave

Peča je naglavna ruta in je najstarejše in na Slovenskem najbolj razširjeno pokrivalo. V srednjem veku so bile peče preproste in enostavno položene na glavo, proti koncu 19. stoletja so se začele uveljavljati bogato vezene, obdane z drago čipko. Žene so pečo zavezovale na različne načine, najpogosteje na petelina, v Kamniku so vezavo imenovale kamniška roža. Avbe z zlato ali črno vezenim čelnikom ali z zlatim brokatom, je praznično pokrivalo, ki so ga premožne žene nosile ob največjih slovesnostih. Posebno bogate so si na glavo nadele neveste.

Odprtje razstave bo v četrtek, 5. septembra, ob 17. uri. Razstava bo na ogled v petek, 6. septembra, od 13. do 19. ure, v soboto, 7. septembra, od 10. do 19. ure in v nedeljo, 8. septembra, od 10. do 19. ure.

Občina Kamnik

LJUDSKA GLASBILA SVETA – fotografska razstava

CIOFF Youth je s pomočjo nacionalnih sekcij CIOFF, tudi slovenske ZLTSS, združil moči in pripravil mednarodno fotografsko razstavo Ljudska glasbila sveta. Razstava prikazuje različna ljudska glasbila iz 27 držav, pri prikazuje fotografijo glasbila in opis glasbila v štirih jezikih, slovensko, angleško, špansko in francosko.

Odprtje razstave bo 23. avgusta ob 16. uri. Razstava bo odprta do 20. septembra v času uradnih ur Občine Kamnik, torej ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure.

Dom kulture Kamnik

RAZSTAVA UTRINKI SLOVENSKE KRAJINE

Dušan Štrajhar je eden izmed vztrajnejših kamniških slikarjev, ki se tako kot mnogi kulturni ustvarjalci, ki se za umetnost niso odločali v smislu svoje profesionalne poti, ampak se je začel lotevati tovrstnih možnosti šele vzporedno po odločitvi za poklic tehnično-storitvene stroke ter se, od najstniških let naprej, v rastoči ljubiteljski maniri vse bolj zavzeto usmerja v likovno izraznost, ki mu, poleg likovnega izražanja, v ustvarjalnem nemiru omogoča tudi druženje z enako mislečimi in čutečimi, v svojih delih pa se Dušan Štrajhar izkaže kot slikar, ki zna in zmore.
Snovanje, skozi različne motive iščoče/razodevajoče povezanost avtorja samega s seboj, umirjenje, razgovore tišine, vprašanja, postavljena sebi in drugim – dobivajo odzive in odgovore v podobah, v Štrajharjevih vse bolj izpovedno zorečih likovnih stvaritvah. Tovrstno izražanje mu obenem pomeni tudi druženje z enako mislečimi in čutečimi, ki v (lastnih) krogotokih likovnega iščejo nekaj novega in se dotikajo tudi vedno novih problemskih izzivov. A to iskanje, nemir duha v človeku, je tudi pravi odgovor na tu–zemsko, na današnji čas, preobremenjen s skrbmi za jutri, prepoln, da bi mislili na danes, zdaj. Štrajharju sta krajina in urbana podoba, podoba mesta, vasi, naselja, tista, v katerem se likovno preizkuša – od popolnoma realističnega zajetja z ostro orisanimi linijami do svobodnejšega nanašanja barvnih plasti. Je zapisala kustosinja Galerije Miha Maleš - Saša Bučan.

Odprtje razstave bo v sredo, 4. septembra 2019, ob 19. uri,
v Domu kulture Kamnik. Razstava bo na ogled do nedelje 8. septembra 2019.

Spremljevalni program vse dni festivala

ŠUTNA

MAISTROVA ULICA

GLAVNI TRG

FRANČIŠKANSKI TRG

Petek, 6. september

GLAVNI ODER NA GLAVNEM TRGU

17.00 Nastop Folklorne skupine Kamnik

19.00 Slavnostno odprtje festivala

21.00 Večerna zabava

SAMOSTAN MEKINJE

20.00 Film in dediščine: Na svoji zemlji – Ob 100. obletnici rojstva Franceta Štiglica

France Štiglic / Slovenija / 1948 / 106 min / slovenščina

V Štigličevi epopeji o narodnoosvobodilnem boju, posneti po noveli in scenariju Cirila Kosmača, so nastopili naturščiki in slovenski gledališki igralci v svojih prvih filmskih vlogah. Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film Na svoji zemlji se je leta 1949 kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavil v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu. S projekcijo filma se tudi Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine pridružujejo obeležiti 100. obletnice rojstva slovenskega režiserja Franceta Štiglica.

Dogajanje opisuje zadnji leti osvobodilnega boja na slovenskem Primorskem med 2. svetovno vojno. Začne se s prihodom nemškega oficirja Kutschere v Baško Grapo, kjer namerava iztrebiti vse tamkajšnje »bandite«. A tu so vsi krajani na strani narodnoosvobodilnega boja. Le Drejc še omahuje, vendar se v imenu ljubezni do partizanke Tildice nazadnje spreobrne tudi on.

režija France Štiglic, scenarij Ciril Kosmač (po noveli Očka Orel), fotografija Ivan Marinček, montaža Ivan Marinček, glasba Marijan Kozina, igrajo Lojze Potokar, Franc Presetnik, Mileva Zakrajšek, Štefka Drolc, Miro Kopač, Avgusta Danilova, Majda Potokar, Boris Sešek, Stane Sever, Metka Bučar, Jože Gale, Andrej Kurent, Ivan Ivo Belec, restavracija filma Iridium Film za Slovenski filmski center

Sobota, 7. september

ŠUTNA

14.00, 16.00 in 18.00 Si za ples? – kratke ulične delavnice plesa z AFS France Marolt

DOM KULTURE KAMNIK

9.00 – 19.00 Si znaš izdelati zavijačo? - delavnica izdelave zavijač

Udeleženci delavnice se bodo naučili izdelovati zavijače. Delavnica je namenjena izdelovalcem folklornih kostumov, vodjem folklornih skupin, ki se ukvarjajo z načrtovanjem kostumske podobe, garderoberjem, članom folklornih skupin v kulturno umetniških društvih, ki jih tovrstno področje zanima ter vsem ostalim, ki bi se radi posvetili razpisanemu področju. Kotizacija seminarja znaša 30,00 EUR, v ceno je vštet znesek materiala in mentorstvo Rok prijave: 28. avgust 2019.

PARK EVROPA – otroški FRESH osvežilni kotiček

10.00 – 18.00 Otroške delavnice Čebelice moje prijateljice

16.00 Interaktivna otroška predstava Čebelici Tinka in Tonka

Kraljica matica je vsem čebelam naložila ogromno dela. Medtem ko pridna in marljiva čebelica Tinka pridno nabira med, pa čebelici Tonki po glavi rojijo same neumnosti in vragolije. Namesto da bi nabirala med, se zabava in norčuje, ko pa je treba med odnesti v panj, si »sposodi« lonček od pridne čebele Tonke. Še sreča, da so tu otroci, ki Tinki povedo, kdo ji krade med. Tinka pripravi past in poglej, kdo se ujame vanjo.

GLAVNI ODER NA GLAVNEM TRGU

10.00 Ansambel Lojzeta Ogorevca

11.10 Gledališka in folklorna skupina gluhih Ljubljana

11.45 Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja

12.30 Ansambel Veseljaki

14.15 Ansambel Upanje

16.00 Ansambel Lunca

17.45 Kvintet Pomurskih 5

20.30 Večerna zabava

SAMOSTAN MEKINJE

20.00 Film in dediščina: Hladna vojna

Paweł Pawlikowski / Poljska, Velika Britanija, Francija / 2018 / 88 min / francoščina, hrvaščina, italijanščina, nemščina, poljščina, ruščina

Hladna vojna, posvečena režiserjevima staršema in navdihnjena z njuno življenjsko zgodbo, je globoko osebna, z glasbo prežeta zgodba o nemogoči ljubezni v nemogočih časih. Film oskarjevca Pawła Pawlikowskega (Ida) je iz Cannesa odnesel nagrado za najboljšo režijo. Film je izbran, ker je njegova tematika povezana z oblačilno dediščino.

Wiktor in Zula se srečata leta 1949 med ruševinami povojne Poljske. On je izobražen glasbenik, ki po podeželju išče kandidate za državno sponzorirano folklorno skupino, ona je mlada pevka, ki ga očara s svojim temperamentom in samosvojo držo. Čeprav se zdi, da si nista usojena, hkrati ne moreta živeti drug brez drugega. Njuni burni romanci sledimo iz Poljske v vzhodni Berlin, v Jugoslavijo in v pariške jazz klube petdesetih let.

režija Paweł Pawlikowski, scenarij Paweł Pawlikowski, Janusz Głowacki, Piotr Borkowski, fotografija Łukasz Żal, montaža Jarosław Kamiński, glasbeni aranžmaji Marcin Masecki, produkcija Tanya Seghatchian, Ewa Puszczyńska, igrajo Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, Cèdric Kahn, Jeanne Balibar, distribucija FIVIA – Vojnik

Nedelja, 8. september

ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA

9.15 Budnica: Godba Dobrova-Polhov Gradec

Budnica bo potekala od rojstne hiše Rudolfa Maistra do spomenika Rudolfa Maistra na Medvedovi ulici.

DOM KULTURE KAMNIK

9.00 – 13.00 Si znaš izdelati zavijačo? - delavnica izdelave zavijač

Delavnica je namenjena izdelovalcem folklornih kostumov, vodjem folklornih skupin, ki se ukvarjajo z načrtovanjem kostumske podobe, garderoberjem, članom folklornih skupin v kulturno umetniških društvih, ki jih tovrstno področje zanima ter vsem ostalim, ki bi se radi posvetili razpisanemu področju. Kotizacija seminarja znaša 30,00 EUR, v ceno je vštet znesek materiala in mentorstvo Rok prijave: 28. avgust 2019.

PARK EVROPA – otroški FRESH osvežilni kotiček

10.00 – 18.00 Pravljično igrišče in iskanje izgubljenega zaklada

11.00 Nastop Ribič Pepe

16.00 – 18.00 Predstave z animacijo: Otroci v predstavi ves čas sodelujejo kot aktivni soplesalci in skupaj z avtorico soustvarjajo plesno pripovedko. Ob tem pa spoznavajo obrti, glasbila, oblačila, pravljico, običaje…

TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOŠ

15.00 Slavnostni nagovori – Samčev prehod

POZOR! SPREMEMBA TRASE POVORKE! Start povorke bo na začetku Ljubljanske ceste pri t. i. Svetilniku. Udeleženci se bodo sprehodili čez Šutno, skozi Samčev prehod in mimo Glavnega trga. Konjeniki in vozovi bodo pot nadaljevali do Doma kulture Kamnik, ostali udeleženci bodo za sodiščem zavili na Trg prijateljstva.

GLAVNI ODER NA GLAVNEM TRGU

10.00 Nastopi tujih folklornih skupin

16.30 Nastopi narodnozabavnih ansamblov

Od 18.00 ure dalje na Glavnem trgu ples z nošami.

20.40 Zaključek festivala z Ansamblom Poljanšek

Priporočamo tudi

Petek, 6. september

Aktivni petek v Zdravilnem gaju Tunjice

Sobota, 7. september

Slovenski dan v Termah Snovik

Za vse dogodke v okviru festivala velja prost vstop. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Aktualni program na narodnenose.si.

Zapore cest v času 49. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine

Vsako leto je drug konec tedna v septembru v Kamniku rezerviran za največji etnološki festival v Sloveniji – Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Središče mesta bo tako od četrtka, 5. septembra, do nedelje, 8. septembra, v znamenju tradicije, etnologije in zabave. Ker gre za večjo prireditev, ki bo prinesla pester program razstav, glasbenih in kulturnih nastopov, bogato ponudbo za najmlajše ter sejem domače in umetnostne obrti, bodo tudi letos cestne zapore v središču mesta. Vsem prebivalcem mestnega središča kot tudi vsem ostalim občanom se opravičujemo za vse morebitne nevšečnosti in jih prosimo za razumevanje. Za prometno varnost bodo skrbeli reditelji. Ob tem vse vljudno prosimo za upoštevanje njihovih navodil, za razumevanje in strpnost v prometu.

Obvestilo o zaporah in spremembu prometnega režima si lahko preberete tukaj.

Za sveže novice o 49. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine spremljajte facebook stran Dnevi narodnih noš oziroma spletno stran narodnenose.si.

OZADJE

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto v Kamnik privabi več kot 30.000 obiskovalcev. Britanski medij The Guardian ga je uvrstil med 20 najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Začetki prireditve segajo v leto 1966, ko so Kamničani organizirali Dan narodne noše. Že prvo leto se je na prireditev odzvalo veliko število prosvetnih društev in posameznikov iz Kamnika kot iz okolice. Vsako leto v nedeljo, zadnji dan festivala, poteka povorka narodnih noš, ki se je udeleži okoli 2000 posameznikov. Festival predstavlja ponos mesta, domačini pa mu radi rečejo kar "noše".

Besedilo: Samo Trtnik, Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik
Fotografije: Anže Mulec in Klemen Brumec


<< Nazaj | Novice