Za dobro hrano je vedno prostor – zgodba tovarne Eta
28.10.2016
Kam so šle vse fabrike? je razstava Medobčinskega muzeja Kamnik, ki predstavlja zgodbe sedmih najbolj pomembnih kamniških tovarn, tj. Titana, Svilanita, Kika, Ete, Svita, Utoka in Stola. Na muzejskem večeru v okviru razstave se prvič nismo spraševali, kam je šla fabrika, ampak – kam gre. Beseda je namreč tekla o kamniškem podjetju Eta, ki za razliko od ostalih naštetih tovarn – razen polovice Titana – še vedno uspešno dela. »Tokrat ne bomo obujali samo spominov, ampak se bomo ozrli tudi v prihodnost,« je dejal avtor razstave Marko Kumer.
Začetek tovarne Eta sega v leto 1923, prvotni lastniki so bili Ljubljančan Franc Kham ter Kamničana Stanko, ki je firmo tudi poimenoval po svoji hčeri, in Ignac Žargi. Takrat se je imenovala Eta – Tovarna gorčice, kar je bil tudi njen glavni proizvod, čeprav so izdelovali tudi marmelade in pripravljali v kisu vloženo zelenjavo. V njej je bilo zaposlenih od 5 do 7 ljudi. Do leta 1963 je tovarna imela svoje prostore v gospodarskem poslopju Kmetijske nabavne in prodajne zadruge na naslovu Šutna 22 (tj. stavba bivše Metalke), šele leta 1961 so se odločili za novo lokacijo, začeli z gradnjo in 1963 odprli novo tovarno. Po nacionalizaciji v novi socialistični državi, leta 1948, so združili vsa kamniška živilska podjetja: Tovarno testenin Triglav iz Šmarce, Kvasarno iz Mengša in Eto iz Kamnika v enotno Živilsko industrijo Kamnik. Po vojni se je število zaposlenih v Eti močno povečalo, največ pa jih je bilo zaposlenih v letih od 1985 do 1987, in sicer približno 350 delavcev, od tega je bila večina žensk. Zaradi sezonske narave je bilo v proizvodnji vedno tudi veliko sezonskih delavcev. V 80. letih prejšnjega stoletja so se pripojili Mercatorju. Etini glavni izdelki v tistem času so bili gorčica, kisle kumarice, ajvar in mešana solata. Zelo priljubljeni so bili kozarci gorčice, ki jih je z različnimi motivi poslikala kamniška ljudska slikarka Kati Turk in so jih otroci radi zbirali. Zanimivo je, da recept za gorčico ostaja nespremenjen od leta 1923.
Ob ogledu arhivskih posnetkov RTV Slovenija o proizvodnji in uspehih v tovarni Eta so sinoči obudili spomine tudi prisotni nekdanji zaposleni, ki so spregovorili o dobrih časih, pa tudi o težavah, ki so jih pestile. Da so imeli težave z embalažo, saj dobavitelj kozarcev ni zmogel zagotavljati zadostne količine, je povedala Kamničanka Ana Rak, takratna vodja proizvodnje. »Poleg tega je bila moja nočna mora tudi steklo v izdelku, a glede tega se ni dalo nič ukreniti.«
»S podobnimi težavami se srečujemo še danes, v Eti se ni kaj dosti spremenilo,« je ob tem dejala Ksenija Jankovič Banovšek, direktorica Ete Kamnik. Tovarna je danes v zasebni lasti in zelo uspešno dela. »Četrto leto je njen lastnik AG Holding, ki je v večinski lasti Marka Koniča. Imamo 4 milijone evrov investicij, ne najemamo kreditov, smo na eni lokaciji, kar lajša naše delo. Imamo 160 redno zaposlenih, še vedno so to večinoma ženske,« je o trenutnem stanju v Eti povedala direktorica. »V Eti je še vedno veliko ročnega dela, to ne more biti in tudi nikoli ne bo avtomatika – to je hrana, to je ljubezen. Ne želimo ogrožati originalnih receptur z avtomatiko, to ni naša smer. Še vedno je najbolj prodajan proizvod gorčica, sledijo rdeča pesa, ajvar, prebranec, paradižnikov koncentrat. Uspevamo predvsem pri gotovih jedeh, predvsem zaradi kuharskega znanja, ki je v njih. Moram se pokloniti zaposlenim iz preteklosti za res dobre okuse. Recepture oz. okusi se ne spreminjajo. Nosi nas zgodba slovenskih surovin, zgodovina, tradicija,« je poudarila Ksenija Jankovič Banovšek.
V Eti pridelajo 10 tisoč ton izdelkov letno. Manj kot 20% je izvoza. »Kakovostna surovina po naših specifikacijah nas ne tišči v hrbet, zato nam ni treba težiti k izvozu tam, kjer je konkurenca velika,« pravi direktorica in nadaljuje, »trenutno imamo 23 izvoznih trgov. Usmerjamo se v nove izdelke, naslednje leto bomo ponudili dve gorčici, nov ričet, mogoče juhe, v našo proizvodnjo smo že vnesli čičeriko, lečo itd. »Za dobro hrano je vedno prostor,« ter zaključi, »gremo počasi in kakovostno, od nas ne pričakujte čudežev. Takoj, ko se začnejo delati skoki, kakovost pade.«
Vir: Modre novice
