V Kamniku poteka mednarodna konferenca Aktivni.Vsi

Župan Marjan Šarec je dopoldan skupaj s predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v golfski dvorani kluba Golf Arboretum nagovoril 70 udeleženk in udeležencev mednarodne konference Aktivni.Vsi, med katerimi so bili prisotni tudi gostje z Islandije, Švedske in Velike Britanije.

Kot je povedala dr. Sonja Robnik, je Sektor za enake možnosti pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravil mednarodno konferenco na temo usklajevanja poklicnega in družinskega življenja s poudarkom na dejavnem očetovstvu. Konferenca je del projekta Aktivni.Vsi, ki ga sofinancira Evropska komisija iz Programa za pravice, enakost in državljanstvo. V projektu je sodelovalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Občina Kamnik, Center za socialno delo Kamnik, Osnovna šola Toma Brejca, Vrtec Antona Medveda Kamnik in Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik kot partnerji na lokalni ravniter Islandski center za enakost spolov kot mednarodni projektni partner.

Glavni cilji projekta Aktivni.Vsi so razvoj in izvedba modela usklajenega in celostnega pristopa lokalne skupnosti k vprašanju usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja s poudarkom na dejavnem očetovstvu in naslavljanje spolnih stereotipov, povezanih s skrbstvenim in gospodinjskim delom; spodbujanje socialnih partnerjev k naslavljanju teh tem in k sprejemu politik in praks za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja s poudarkom na dejavnem očetovstvu; zmanjševanje obstoja spolnih stereotipov in spodbujanje enakovredne delitve skrbstvenega in gospodinjskega dela med ženske in moške. Namen današnje konference pa je bil predstaviti in deliti znanje, izkušnje in prakso različnih domačih ter tujih pristopov k bolj enakovredni delitvi skrbstvenega (in gospodinjskega) dela med zaposlenimi očeti in materami zlasti mlajših otrok. Poleg prakse in izkušenj tujih držav je bilo predstavljenih tudi nekaj zadnjih slovenskih raziskav na temo dejavnega očetovstva oziroma usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, kako dejavni so slovenski očetje v praksi, kje so priložnosti in kje izzivi za delodajalce, da zaposlenim olajšajo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, kaj s tem pridobijo delodajalci in, kako lahko to temo naslovijo lokalna skupnost ter njene institucije.

Islandski model starševskih dopustov je predstavila Bergljot Þrastardóttir (Center za enakost spolov, Islandija), o poskusih reform otroškega varstva in starševskega dopusta: primer Združenega kraljestva je govorilaJana Javornik (Univerza v Vzhodnem Londonu), delo in skrbstveno delo na Švedskem: politike, praksa in posledice je predstavila Katarina Boye (Švedski inštitut za družbeno raziskovanje, Univerza v Stockholmu). Ostanjih in dobre prakse na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je nekaj besed zbranim namenila Tatjana Kozjek (Fakultete za upravo, Univerza v Ljubljani), Mojca Frelih (Mirovni inštitut) je predstavila izzive usklajevanja delovnega in zasebnega življenja za zaposlene očete in delodajalce v Sloveniji, dr. Sonja Robnik (Sektor za enake možnosti, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) pa, kako si ženske in moški v Sloveniji delimo starševske ter gospodinjske obveznosti – smo pri delitvi še vedno tradicionalni, raziskava o enakosti spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih. Temu je sledila okrogla miza na temo »Spremembe v praksi: kako dejavni so očetje?«

Zbrane je ob začetku konference zaradi odsotnosti državne sekretarke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martine Vuk, sprva pozdravila vodja Sektorja za enake možnosti mag. Maruša Gortnar, ki je predstavila slovenski sistem starševske odsotnosti, Eurofoundovo raziskavo in projekt Aktivni.Vsi: »Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je eno tistih, kjer je Slovenija lahko za zgled številnim državam. Sodi namreč med države, kjer se staršem majhnih otrok ni potrebno odločati ali kariera ali družina - vemo, da bi bilo breme takšne odločitve večinoma na ženskah. Tovrstnih odločitev nam ni treba sprejemati, ker imamo dostopen in kakovosten sistem javnega otroškega varstva, ker je otrokom nižjih razredov osnovne šole omogočeno jutranje varstvo in podaljšano bivanje, ker imajo otroci v vrtcih in šolah organizirano toplo prehrano, ker deluje sistem šolskih avtobusnih prevozov itd. Smo tudi država z zgledno urejenim sistemom starševskih odsotnosti – tako kar se tiče trajanja kot plačila - in dopusta za nego bolnih otrok ter drugih družinskih članov in članic. Pa vendarle je še veliko možnosti za napredek. V Sloveniji si lahko starši starševski dopust oziroma dopust za nego in varstvo otroka, kakor se je imenoval pred zadnjo spremembo zakonodaje, delijo že od leta 1976, torej že polnih 40 let. Če smo na marsikaterem drugem področju v tem času dosegli velik napredek – npr. precej povečali število vrtcev, delovni čas prilagodili novonastalim potrebam staršev itd., pa napredka pri delitvi tega dopusta med oba starša nikakor ni. Le nekje med 3 in 7 odstotki očetov namreč izrabi del tega dopusta. Tudi pravico do dela s krajšim delovnim časom izrabijo večinoma ženske, enako so ženske tiste, ki prevladujoče izrabijo dopust za nego bolnega otroka. Eurofoundova raziskava je pokazala, da slovenski zaposleni očetje tedensko porabijo 15, zaposlene matere pa 25 ur za skrb za otroke. V enem letu torej zaposlene matere v povprečju za otroke skrbijo 520 ur več kakor očetje - oziroma, preračunano na 8-urni delovnik: kar 65 delovnih dni! Ko govorimo o vzrokih za takšno nesorazmerje, ne moremo mimo stereotipov in z njimi povezane tradicionalne delitve skrbstvenega in gospodinjskega dela. Stereotipno pa razmišljajo tudi delodajalci: moških običajno ne vidijo kot dejavne očete ali kot tiste, ki npr. skrbijo za ostarele starše. Po drugi strani pa delodajalci ženske, zlasti mlade, običajno dojemajo kot tiste, ki bodo z delovnega mesta odsotne najprej zaradi starševskega dopusta, nato pa bodo še na tako imenovanih bolniških za nego bolnih otrok. Generacije sodobnih staršev, kjer vloge niso porazdeljene tradicionalno, so tako v začaranem krogu: moški ima v službi težave, ker želi biti dejaven oče, ženska pa ima težave v kariernem razvoju, ker je levji delež skrbi za dom in otroke na njenih ramenih. Odgovornost, da zaposlenim omogočimo pogoje za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, je odgovornost tako delodajalcev kot tudi države in njenih institucij, lokalnih skupnosti in sindikatov. Mnogo smo na tem področju že naredili, imamo zakonodajo, imamo številne dejavnosti v občinah, imamo certifikat Družini prijazno podjetje, imamo številne akcije ozaveščanja in projekte, v katerih sodelujemo različni akterji. Eden takšnih je tudi projekt Aktivni.Vsi – dovolite mi na tem mestu zahvalo vsem kamniškim institucijam, ki so pristopile k projektu, zlasti pa županu občine Kamnik, da smo pri njem naleteli na posluh za partnerstvo Občine v projektu, katerega glavni cilj je na primeru lokalne skupnosti pokazati, kaj vse se da narediti in spremeniti, če skupaj dejavno naslavljamo stereotipne predstave, da so moški v prvi vrsti delavci, očetovsko vlogo pa naj igrajo zgolj takrat, ko je pri vzgoji potrebna trda roka. Idej, kako takšna razmišljanja spremeniti, imamo kar nekaj - projekt je zastavljen ambiciozno, zato sem prepričana, da bodo takšni tudi rezultati. Prepričana sem tudi, da bomo mnogo zamisli, kako je možno stanje še izboljšati, kaj so dobre prakse in kje nam ne gre najbolje vsi skupaj dobili tudi na današnji konferenci. Hvala vsem govorkam in govorcem, ker bodo znanje in izkušnje delili z nami. Želim nam uspešen konferenčni dan.«

Udeležence je nato pozdravil župan Občine Kamnik Marjan Šarec, se zahvalil vsem, ki so na lokalni ravni sodelovali pri projektu, ravno tako tudi gostom, ki so pripravili zanimiva predavanja, in udeležencem konference namenil naslednje misli: »Naša zakonodaja je sicer napredna, a je bariere v glavah težko premikati. Še vedno velja, da naj bi bila mati tista, ki naj bi vzgajala otroke, oče pa naj bi nosil denar domov. A malo se vendarle je spremenilo. Govorim iz lastnih izkušenj, imam dve hčerki in, če je le možno, jih dajem spat, berem pravljice in sem skratka kar se da aktiven pri družinskih opravilih. Težko je usklajevati poklic in družinsko življenje, a se da in od nas samih je odvisno kako bomo obveznosti uskladili. Pomembno je le, da ko smo z otroki, smo dejansko z njimi. In to intenzivno, pa tudi če le dve uri na dan, a otrok mora začutiti, da smo takrat dejansko z njim. To si otrok tudi najbolj zapomni. Občina Kamnik se zagotovo zaveda teh problemov, zaveda se, da družbe ne gradijo samo stavbe, raznorazni projekti, ampak jo gradijo socialne možnosti, socialni pogoji, in pa, kot je bilo rečeno, na primer počitniško varstvo za otroke s posebnimi potrebami. Vsak del naše družbe se mora čutiti vključen kolikor se le da, treba je pristopati k temu. Če hočemo od besed k dejanjem, če hočemo ljudem uresničiti, da bodo imeli družine, potem moramo začeti razmišljati, da bomo tudi očetje lahko vzeli očetovski dopust. In družba jih pri tem ne sme ovirati. Skandinavske države so veliko naredile na tem področju, so za vzgled, veseli pa me, da mi kot država nismo ostali zadaj. Da znamo tisto, kar je dobro, tudi udejanjiti, da se bo končno zgodil določen premik. To je podobno kot pri gasilcih, ko nekateri delodajalci še dandanes ne razumejo, da bi ljudem dovolili na intervencijo oziroma da bi dobili povračilo stroškov za čas odsotnosti, ko so na intervenciji. Otrok je dolgoročna naložba, če lahko tako rečem. In če zamudiš tiste dragocene trenutke z njim, je težko najti stik z otroki, kar se kaže tudi v kasnejših letih. Spoštovane in spoštovani, želim vam še naprej prijeten dan, konstruktivno debato, da bo to srečanje prineslo nova spoznanja, izmenjavo izkušenj in da bo videti še več očkov z vozički. Hvala in srečno!«

<< Nazaj | Novice