Spominska slovesnost ob 71. obletnici preboja iz sovražnikovega obroča na Menini planini in 75. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte

Dopoldan se je župan Marjan Šarec udeležil spominske slovesnosti ob 71. obletnici preboja iz sovražnikovega obroča na Menini planini in 75. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte.

Letos mineva 71 let od legendarnega preboja iz fašističnega obroča, s katerim je hotel sovražnik dokončno obračunati s IV. operativno cono na Menini planini. Partizanom, ki so bili že izmučeni od hude zime in pomanjkanja hrane ter orožja, se je po več poskusih uspelo izogniti vojaški sili SS enote. V noči na 16. marec 1945, so se, v gosti megli in izjemno visoki snežni odeji, taktično prebili  iz sovražnikovega obroča.

Prav tako pa letos mineva tudi 75 let od ustanovitve Osvobodilne fronte. Dan upora proti okupatorju praznujemo sicer 27. aprila. Tako je bilo tudi letos, ko smo s slovesnostjo v Parku Evropa v Kamniku počastili dan, ko je bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.

Prisotne sta na Menini planini, med katerimi so bili tudi še živeči borci bitke na Menini, nagovorila župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi in župan Občine Kamnik Marjan Šarec. Slednji je poudaril: »Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, lepo pozdravljeni na Menini planini, planini junakov. Danes se spet spomnimo veličastnega poglavja naše zgodovine, ko je peščica borcev, ki niso imeli praktično ničesar izvedla legendarni in skoraj nemogoči preboj. To je svetel trenutek naše zgodovine, kakršnih je bilo v naši zgodovini že mnogo. Od Rudolfa Maistra pa do današnjih dni. Tudi danes potrebujemo preboj, ne sicer vojaški, temveč ekonomski, gospodarski, družbeni in socialni. Kajti nahajamo se v čudnih časih. Nahajamo se v časih, ko mora biti pristanišče blokirano, zato, da se kdo zgane in da začutijo, da je dovolj te politike ne ukrepanja, politike stanja ob strani in dopuščanja plenjenja vse vprek. Menim, da je ta slovesnost danes še kako pomembna, kajti zbrali smo se tisti, ki nam je mar za usodo, ki nam je mar, da bi slovenski narod živel tako kot si želi. Ne sanjajmo o evropski federaciji, ampak se najprej zanimajmo za svojo domovino, kako jo bomo izboljšali, kako bomo dostojno živeli in kako bomo končno spravili iz politike tiste, ki si prilaščajo zasluge in se imajo za zaslužne, da danes živimo v svoji državi. Nikoli nisem slišal junakov Menine planine, da bi se hvalili kaj so naredili, ker so tiho in samo njihovi spomini in dejanja govorijo sama zase. Kajti potrebujemo dejanja in ne besed. Menina planina je dokaz kaj lahko storita volja in pogum in tudi ne prilaščanje zaslug posameznika.  Samo skupaj, kot celota lahko dosežemo tisto, kar si želimo. Ne moremo pozivati k enotnosti hkrati pa ne preprečevati tistim, ki delajo neenotnost, da obstajajo. Taki morajo za vedno oditi, potem bo enotnost prišla sama od sebe in to od vrha navzdol. Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, želim vam prijeten dan in naj spomin nikoli ne umre. Smrt fašizmu, svoboda narodu!« je svoj govor sklenil župan Občine Kamnik in požel številne aplavze udeležencev slovesnosti.

Sledilo je slavnostno polaganje venca.

Nato je slavnostni govornik, član Predsedstva ZZB NOB Slovenije, tovariš Milan Gorjanc, nagovoril 1.800 obiskovalcev današnje tradicionalne spominske slovesnosti z besedami: »Tovarišice, tovariši partizani in drugi udeleženci narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda – tovariški ZDRAVO! Vsem zbranim, ki v srcu nosite vrednote tega boja in jih udejanjate dan za dnem, prisrčen pozdrav! Tovariš komandant Franta, sprejmi raport, da je Menina in z njo cela Slovenija svobodna! Tako kot se je Operativna skupina Šlandrove in Zidanškove brigade spretno izvila iz smrtonosnega obroča Hitlerjevih oprod ukrajinskega rodu brez velikih žrtev marca 1945 tu na Menini planini, se je tudi Slovenija izmuznila iz neznosne in nesprejemljive nadvlade pred četrt stoletja z na srečo majhnimi žrtvami. Ne nameravam opisovati boja na tej planini, preveč dobro to poznate. Naj nekaj besed namenim partizanski Menini!«

Nato je orisal dogajanje in boje II. svetovne vojne na naših tleh, izdajalce, kako nepošteno in prevarantsko so se obnašali zahodni zavezniki do nas, Slovenije in Jugoslavije in zaščitili izdajalce ter zločince kot protikomunistične bojevnike, kar počnejo še danes po vsej vzhodni Evropi, svoj govor pa sklenil z besedami: »Slovenska vlada v podpori nacionalistični ukrajinski oblasti bolj hiti in je bolj prizadevna, celo od madžarske, ki naj bi bila za Evropo skrajnje nacionalistična. Pa kmalu bomo poslali našo vojsko v sestavo natovskega kontingenta v Ukrajino in Poljsko. Sicer tega še ni rekel nihče, toda predsednik naše vlade je že podprl natovska prizadevanja na mejah z Rusijo, čeprav se bo čez nekaj dni slikal ob ruskem predsedniku Putinu. Nato hoče poleg ZDA, da tam sodelujejo v tej brambovski menažeriji Angleži, Francozi in Nemci. Njim se zagotovo bodo pridružili naši natovski nadzavezniki Italijani in oni nas bodo ljubeznivo povabili, da stražarčimo (držimo stražo) ob njihovi bazi kot je to primer že več kot desetletje od Albanije, Bosne, Kosova in Afganistana. Za skupno obrambo je treba prispevati vsaj denar pa še kakšnega vojaka. Rusija da grozi Poljski, baltskim državam, Ukrajini. Kapitalistična Rusija naj bi spet ogrožala svetovni mir kot je to počela komunistična Sovjetska zveza. Treba je ustvariti novega močnega sovražnika, da se bo ameriška vojaška industrija opomogla od letargije zadnjih 25 let zaradi slabe in nemočne Rusije. Treba je Rusijo prisiliti, da proda svoje bogastvo zahodnim kapitalistom, sibirska nafta in plin jih mikata. Če nas Rusija ogroža kot članico Nata, zakaj pa ne izstopimo iz te militaristične in militantne druščine in postanemo nevtralni kot Avstrija? In spet je naš predsednik izrekel zelo žaltavo besedo. Evropa bo federalna ali pa je ne bo. Zelo modro rečeno od človeka, ki je sicer zelo malo prispeval, da smo iz ene federacije pobegnili, v kateri smo bili prvi, vodilni in najbogatejši. Zdaj naj bi pa zlezli v federacijo, kjer bomo najmanjši, med najbolj revnimi in naš glas ne bo segel niti do sosednje vasi, kaj šele v deveto deželo. V vsaki federaciji se veliki dogovorijo na škodo majhnih. Zagotovo bomo na nemško-francoskem vlaku stali na hodniku na eni nogi. Mogoče pa bomo nekoč postali cokla temu vlaku kot smo to bili v rajnki Avstro-ogrski, pa Kraljevini pa Titovini. Samo zdaj ne bomo izstopili po svoji volji in svojo odločnostjo. Brcnili nas bodo z vlaka, pa še hvaležni jim bomo. Spet bomo imeli priložnost, da se združimo in postavimo na svoje noge, da zaživimo svobodno vse do dne, ko nas neka nova politična elita ne zvleče v neko novo druščino. Predsedniku države pa bi svetoval stari slovenski pregovor, da vsaka neizrečena beseda je zlata vredna.«

V programu slovesnosti na Menini je sodelovala Godba Zgornje Savinjske doline, Moški in ženski pevski zbor KD Bočna, učenke in učenci Osnovne šole Gornji Grad, recitator Tone Šepec ter enota Slovenske vojske. Slavnostni dogodek je povezovala Alenka Mozgan.

<< Nazaj | Novice