Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je poudaril, da je sam naklonjen temu, da sisteme izboljšujejo, ne pa da jih vedno znova reformirajo. Pri vprašanju regij se je treba po njegovem mnenju vprašati, kakšno korist bodo občani imeli od regij. Zato je pozval, da v današnji razpravi poskušajo najti konkretne in vsebinske razloge, kaj konkretno bo za državo in državljane bolje, ko bomo imeli regije. To bo po njegovem prepričanju argument, da se naredi konkreten korak proti regionalizaciji. Glede števila občin je Koprivnikar dejal, da jih je, kolikor jih je. Po njegovem mnenju torej ni vprašanje, koliko občin je v državi in kakšna je njihova velikost. Je pa opozoril na zelo različno velike občine, ki imajo enak ustroj ter enake naloge in odgovornosti. To raznolikost je treba po njegovem prepričanju upoštevati tudi pri regionalnem načrtovanju. Pred občinami je sicer tudi veliko nihanje v investicijskih sredstvih, saj je ta vir bistveno manjši v naslednji finančni perspektivi, ki se od infrastrukturnih preusmerja k bolj vsebinskim investicijam, je še pojasnil minister.
 |
 |
Župani so se v razpravi o pomenu lokalne samouprave za razvoj Slovenije večinoma zavzeli za večjo decentralizacijo in ustanovitev pokrajin. Izpostavili so pomen finančne avtonomije občin in poudarili, da občine niso breme države, ampak priložnost za njen razvoj.
Mariborski župan Andrej Fištravec vidi problem lokalne samouprave v logiki vodenja države. Če želi biti učinkovita, mora biti slovenska družba decentralizirana. "Če ne bo prišlo do decentralizacije na vseh ravneh, potem se Sloveniji slabo piše," je prepričan.
Tudi novomeški župan Gregor Macedoni je poudaril, da je Slovenija zelo centralizirana in da se centraliziranost še povečuje. Kot je dejal, so lokalne skupnosti danes zelo pomembne za razvoj gospodarstva in ohranjanje delovnih mest ter vzpostavitev novih. Pojasnil pa je, da so občine prešibke in denimo ne morejo nastopati proti Bruslju. Po njegovem mnenju v Sloveniji potrebujemo pokrajine, za njihovo ustanovitev pa bo treba biti pogumen in prenesti finančne vire na pokrajine.
 |
 |
Na Pahorjevo vprašanje, zakaj se župani na Dolenjskem med seboj bolj ne povezujejo in tako neformalno ne oblikujejo regije "od spodaj navzgor", je Macedoni odgovoril, da lahko to vzame kot izziv, da pa bo to zelo težko narediti na tak način in da bi to hitreje storili, če bo ukrepala država.
Županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak pa je prepričana, da je razvoj lokalne samouprave odvisen tudi od politične volje posameznih občin v različnih regijah. Majhne občine bi po njenem prepričanju lahko že sedaj same delovale v smeri združevanja in bi bile tako strokovno močnejše in bolj učinkovite. Prav tako bi morale občine po njenih besedah aktivneje sodelovati z drugimi ustanovami, tudi denimo nevladnimi organizacijami, saj imajo veliko nalog, ki jih same ne morejo izvesti.
Tako kot nekateri drugi župani je tudi brežiški Ivan Molan opozoril, da imajo občine z različnim številom prebivalcev enake naloge, česar se v nekaterih primerih ne da izvajati. Zato je prepričan, da je treba z regionalizacijo vzpostaviti vmesno postajo med državo in občinami.
Strategije oblikovanja regij pa bo po mnenju župana občine Miklavž na Dravskem polju Leopolda Kremžarja konec, ko se bodo začeli pogovarjati o številu pokrajin in njihovih sedežih. Po njegovem mnenju je treba določiti, kaj je tisto, kar občina počne samostojno, katere pristojnosti iz države in občin se prenesejo na raven regij ter kaj ostane na državni ravni.
Župan Pivke Robert Smrdelj je tako predlagal, da se poskuša poiskati vmesne rešitve, dokler ne bo resne politične volje, pri čemer je omenil možnost ustanovitve zvez občin na nivoju razvojnih regij. Po mnenju župana Šentjurja Marka Diacija bi bilo smotrno naloge upravnih enot prenesti na občine.
Ob tem je Diaci spomnil, da občine od države prejemajo vsako leto manj sredstev, ki so jih nadomeščale tudi z evropskimi sredstvi, kar pa bo po novi perspektivi drugače. Finančni viri lokalnih oblasti morajo biti po njegovem mnenju v razmerju z nalogami, ki jih določa zakonodaja, torej je dilema, ali prilagoditi obseg nalog razpoložljivim virom ali obratno.
Vprašanje financiranja občin je sicer kot pomembno strateško vprašanje izpostavilo več županov. Kot je opozoril Fištravec, občine zdaj denar za izvajanje zakonsko določenih nalog jemljejo iz lastnih prihodkov. Če bo enak trend financiranja še leto ali dve, bodo občine razpadle in s tem bo razpadla tudi Slovenija, meni Fištravec.
Po Molanovih besedah postajajo občine vse bolj odvisne od vladnih odločitev, koliko sredstev jim dodeli. "Enostavno nimamo več možnosti neke avtonomije," je dejal in pojasnil, da bodo občine lahko avtonomne samo, če bodo imele svoje vire, o katerih bodo same odločale.
"Občine ne smemo biti in nismo breme ter strošek, ampak smo priložnost države - tudi vlade - za rast, razvoj in uspehe celotne države," je poudarila tudi županja občine Trbovlje Jasna Gabrič.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je županom obljubil, da sprejme nase nalogo, da se glede operativnih programov še enkrat pogleda, ali se da še kaj storiti in ali so rešitve ustrezne, saj so župani opozarjali, da so v novi perspektivi občine praktično izločene iz dostopanja do evropskih sredstev. Sicer pa je za ministra pri financiranju ključno vprašanje, kako najti vir, ki ne bo stvar pogajanj in bo stimulativno spodbujal razvoj občin.
Predsednik Pahor pa je ob ugotovitvi, da je potrebnega več dialoga med lokalnimi in državno oblastjo, napovedal, da se namerava o tem pogovoriti tudi s predsednikom vlade, da bi pripravili omizje v ožji sestavi in ugotovili, po kateri poti bi šli glede tega dialoga naprej.
Predsednika Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, Robert Smrdelj in Ivan Žagar sta današnjo razpravo ocenila za zanimivo in v kontekstu priprave strategije za prihodnost skoraj nujno potrebno. "Vsi se zavedamo, da brez razvoja lokalne samouprave tudi razvoja Slovenije ni," je izpostavil Žagar.
Glede na današnjo udeležbo županov, ki so ponavljali iste težave, Žagar upa, da se bodo te dotaknile tudi aktualne vlade. "Če hočemo zapeljati razvoj Slovenije naprej, je nujno čim prej odgovoriti na zastavljena vprašanja in zagotoviti normalno delovanje občin ter skladni regionalni razvoj, ki ga po moji oceni brez ustanovitve pokrajin ni mogoče peljati. Gre pa za politično vprašanje, ali je vladajoča stran pripravljena iti v decentralizacijo," je za STA dejal Žagar.
Smrdelj je dodal, da so župani glede ustanavljanja pokrajin dokaj enotni, politika pa bi morala sedaj narediti kakšen korak naprej. "Pomembno je, da vsi, ki so na pomembnih mestih, v razvojem kontekstu in izvajanju ustave vendarle staknejo glave skupaj in najdejo optimalne rešitve," je za STA povedal Smrdelj in dodal, da nas ta izziv po 25 letih ustanovitve države še čaka.
Besedilo: STA
Fotografije: Občina Kamnik
