Pozitivne misli in žarki prijateljstva učenk in učencev Osnovne šole Frana Albrehta

»Ljudje smo si različni, govorimo različne jezike,
smo različni po videzu, a enaki po srcu.
Vsi si želimo enake obravnave,
spoštovanja in mirnega življenja.
S poslikavo smo želeli doseči,
da bi mimoidoči ob pogledu
na vedre obraze in pozitivne misli
razmislili o svojem odnosu do ljudi,
mi pa jim v prvi vrsti s tem želimo polepšati dan.
Ni pomembno, od kod prihajaš,
pomembno je, kam si namenjen.«
(učenci Osnovne šole Frana Albrehta)

Dopoldan je župan Marjan Šarec skupaj z ravnateljem Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik Rafkom Lahom s simbolnim prerezom traku v uporabo predal podhod na Šolski ulici, ki z novimi poslikavami obrazov smehljaje vabijo k sebi in s sporočili pišejo zgodbe o odraščanju, ljubezni, prijateljstvu ter nam sporočajo: »S pozitivno mislijo v lepši dan.« V nadaljevanju pa je Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik pripravila tudi prijetno pomladno prireditev in z »Žarki prijateljstva« ogrela naša srca.

S samo ureditvijo podhoda na Šolski ulici je Občina Kamnik pričela v mesecu marcu, in sicer z brušenjem grafitov, sanacijo poškodb betona in delovnih stikov. Zaposleni iz naslova javnih del so nato podhod prebarvali z emulzijo in barvo, ki je bila podlaga za ustvarjalne roke in prizadevnost učenk in učencev Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Celoten podhod je bil ob koncu ustvarjanja grafitov prebarvan z barvo, ki bo tako varovala umetnije pred morebitnim vandalizmom. V času same sanacije se je uredila tudi okolica, sanirano je bilo obstoječe stopnišče, na novo se je zgradilo stopnišče in v bližini novega stopnišča asfaltirala pot. Prav tako nismo pozabili na kolesarje, saj smo s talnimi označbami označili njihov potek vožnje. Občina Kamnik je za projekt namenila 17.700 evrov.

Kot je povedala koordinatorka, svetovalna delavka Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik Tina Plahutnik, podhod kamniškim otrokom, mladostnikom in odraslim predstavlja kraj, ki vzbudi različne občutke in obudi spomine na različne dogodke. Podhod je socialno stičišče večjega števila otrok in mladostnikov. »Tam se srečujejo učenci osnovnih šol Frana Albrehta Kamnik in Toma Brejca ter srednješolci Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Je kraj, kjer se lahko neopazno srečata zaljubljenca, kjer se dva srboriteža stepeta, mladostnik na skrivaj pokadi cigareto ali kateri drugi svitek, kraj, kjer imaš kot pešec srečo, da se izogneš trku s kolesarjem. Skozi podhod se vali kača vrtčevskih otrok, opazimo pa tudi sprehajalce psov.Podhod bi lahko pisal zgodbe. In jih je. Na stenah podhoda so bili zapisi, parole, grafiti. Nekateri čudoviti, vendar kmalu prekriti z novimi sporočili.
Podhod je postajal temačen, neprijeten. Otroci so se ga bali uporabljati, predvsem ob večerih, saj je bila tema, starejši so se bali trka s kolesarjem, nekateri so se bali, da bodo zabredli v lužo, ki je tam nastala ob deževnih dneh in še dolgo vztrajala. Po jesenskih nasilnih dogodkih, v katerih ni manjkalo pirotehnike, je mama naših učencev spomnila na temno plat podhoda in predlagala, da bi šola sodelovala pri njegovi ureditvi s poslikavami. Predloga smo se razveselili in se v soglasju z Občino Kamnik lotili dela. Devetošolci, dekleta in fantje, ki obiskujejo izbirni predmet »likovno snovanje 3«, so pripravili šest osnutkov oziroma idej s skicami. Šola je skupaj s predstavnico v Svetu staršev in predstavnikom Občine Kamnik izbrala eno idejo. Temu so sledili intenzivni tedni urejanja podhoda, okolice in stopnic, za kar je poskrbela Občina Kamnik in izvajalci del. Učenke in učenci so izdelali šablone za obraze in izbrali verze, pozitivne misli, ki so jih kasneje zapisali na stene podhoda. Po ureditvi podhoda so 22. aprila 2016 začeli slikati in delo končali 13. maja 2016. S projektom smo v učenkah in učencih želeli vzbuditi zavedanje, da lahko prispevajo k bolj urejenemu okolju in prijetni družbi, spodbujati smo želeli njihovo ustvarjalnost in družbeno odgovornost, krepiti sodelovalno kulturo, spodbujati komunikacijo med njimi, medsebojno sodelovanje in pomoč.
Poleg tega smo želeli komunicirati tudi z javnostjo in jim s poslikavo in mislimi predati sporočilo:»Ljudje smo si različni, govorimo različne jezike, smo različni po videzu, a enaki po srcu. Vsi si želimo enake obravnave, spoštovanja in mirnega življenja. S poslikavo želimo doseči, da bi mimoidoči ob pogledu na vedre obraze in pozitivne misli razmislili o svojem odnosu do ljudi, mi pa jim v prvi vrsti s tem želimo polepšati dan.« S sporočilom »Ni pomembno, od kod prihajaš, pomembno je, kam si namenjen,« smo želeli sporočiti, da ne glede na razlike med ljudmi lahko v življenju z voljo, delom, trudom in vztrajnostjo, naredimo marsikaj. Projekt pa je prerastel okvire zastavljenega. Navsezadnje je poslikava podhoda postal skupnostni projekt, komuniciranje z javnostjo pa je potekalo dvosmerno in ves čas. Mimoidoči različnih generacij so komentirali naše delo in dajali ideje za izboljšavo. Neka starejša gospa je pohvalila stopnice in povedala, da jo je bilo prej strah iti skozi podhod, ker se je bala kolesarjev. Mamice z majhnimi otroki so se ves čas ustavljale in otroci so občudujoče gledali nastajajoče obraze. Spet drugič nas je gospa opozorila, da so obrazi preveč resni, želi si nasmejanih, sončnih obrazov, nekdo drug si je zaželel portreta starejše osebe, tretji sliko kužka. Sosed je pripovedoval, da vsak dan pregleda, če ni morda kdo že »počečkal« poslikavo in da bo pazil na podhod, pa če bo moral stražiti.
Večkrat nas je obiskal tudi gospod župan in odkrito izrazil občudovanje in začudenje nad znanjem učencev, ki so še osnovnošolci. Tudi neka gospa se je začudila, saj je bila prepričana, da so avtorji poslikav srednješolci. Za polepšanje dneva ustvarjalcem pa je poskrbela gospa, ki je slikarjem prinesla bombone in prestice. Lične stopničke, oznake za kolesarje, obrazi, ki smehljaje vabijo k sebi, sporočila, ki se dotaknejo srca. Podhod bo spet pisal zgodbe, zgodbe o odraščanju, ljubezni, prijateljstvu. Želimo si, da bi ljudje postali, si vzeli trenutek časa, da doživijo lepoto. Lepoto življenja.Življenje je lepo, če ga živiš, saj ti vsak dan ponuja prazno platno in barvico.«

Mentorice projekta: učiteljica likovne umetnostimag. Anamarija Erčulj,učiteljica slovenskega jezika Irena Milivojevič Kotnik, svetovalna delavka Tina Plahutnik.

Učenke in učenci 9. razreda, ki so poskrbeli za poslikave: Ivana Bosančić, Nina Ćehić, Amadej Galin, Tina Jagodic, Eva Skvarč, Naja Justinek, Ana Ogrin, Manca Škrjanec, Anja Štukelj, Patricija Us Sušnik, Vita Vodnik, Kristina Vrankar, Miha Homar, Manca Jagodic, Maruša Petek, Nataša Resnik, Urška Bernot, Maja Gruden, Lucija Jančar, Katja Kotnik, Špela Kotnik, Saška Pavlovič, Stela Sitar, Manca Sodnik, Nejka Spruk, Matej Strehar, Janja Zupančič in Anja Žnidaršič.

Dogajanje se je nato preselilo v Športno dvorano, kjerje potekala prijetna pomladna prireditev Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Z »Žarki prijateljstva«, kot so poimenovali njihovo letošnjo osrednješolsko prireditev,sonas ogreli glasbeni in plesni nastopi učenk in učencev Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, ki so izrazili svoje občutke o prijateljstvu.

Ravnatelj Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik Rafko Lah se je za celoletni trud zahvalil tako staršem kot tudi zaposlenim, posebej pa poudaril prizadevnost, trud in dobro voljo učenk in učencev.

Besedo je nato predal županu Marjanu Šarcu: »Osnovna šola Frana Albrehta danes praznuje prihod pomladi in učenci se že počasi veselijo počitnic. Danes smo opravili čudovito gesto, ko smo odprli tudi podhod v Šolski ulici. Prenovljeni podhod je plod dela in razmišljanja skupnosti, plod pobude staršev in učencev. In skupaj smo uspeli. To nam pove, da lahko največ naredimo, če vsak pri sebi premisli, kaj lahko da skupnosti. Vsak pri sebi mora razmisliti o prijateljstvu, pomoči sočloveku. Danes smo pred pomembnimi izzivi. Moramo znati zaživeti kot skupnost. Med nas prihajajo tudi ljudje z drugega sveta. Tam niso bili več zaželeni, da bi živeli kot želijo, da bi delovali kot bi si želeli, da bi živeli v miru, da bi imeli pravice. In ta različnost, ki prihaja med nas, se ne da zaustaviti s sovražnim govorom, ampak se lahko samo potrudimo, da te ljudi sprejmemo, da se bodo ponovno počutili kot ljudje. Vsi smo ljudje, vsi imamo svoja  čustva, svoje želje, otroci pa morajo imeti to pravico, da živijo svoje otroštvo, kajti otrok ki je za otroštvo prikrajšan, bo posledice čutil celo življenje. Zato ni pomembno od kod prihajaš, ampak zelo zelo pomembno kam greš. Iskreno upam, da bomo mi šli v pravo smer, da bomo šli v svet odprte, strpne družbe, ki zna sprejemati različnost, ki ne podcenjuje svojega, ampak ceni tisti kar ima, kar je njeno in kar je njena osnova, osnova naroda. Spoštujmo svoje, cenimo svoje, sprejemajmo pa tudi različnost. Vse dobro od današnjem prazniku.«

Za vezno besedo so poskrbeli David, Nina in Ana, ki pravijo: »Prijatelj je tisti, ki s teboj joka, ko ti je hudo. Je nekdo, ki se s teboj smeji, ko ti življenje sreča krasi. Tisti, ki ti pove natanko to, kar misli. Tisti, ki ve vse o tebi, pa se ničesar ne spomni. Prijatelj je tisti, ki ga ni ob tebi vsak dan, vendar je sleherni trenutek v tvojem srcu. Prijatelj, ki bo s teboj delil žalost, bo tebi razpolovil gorje. Prijatelj, ki bo s teboj delil veselje, bo podvojil občutke sreče.«

Vsi obiskovalci so se ob koncu udeležili še dobrodelnega sejma in predstavitve projektov, v katerih so sodelovali učenci in učitelji kamniške šole, odvijalo pa se je tudi tekmovanje v sestavljanju rubikove kocke.

<< Nazaj | Novice