Poklon padlim borcem na Prevojah v Zgornjem Tuhinju ob 10. obletnici sodelovanja z Veleposlaništvom Združenih držav Amerike

Župan Marjan Šarec se je dopoldan skupaj s predstavniki Veleposlaništva Združenih držav Amerike majorjem Perryem Readom, Kim Paradise in Janom Pinterjem, poslancema Državnega zbora mag. Julijano Bizjak Mlakar in mag. Matejem Toninom, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik ter praporščaki poklonil padlim borcem na Prevojah v Zgornjem Tuhinju. Letošnji slavnostni govornik je bil predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas. Ob tej priložnosti smo obeležili tudi 10. obletnico sodelovanja z Veleposlaništvom Združenih držav Amerike.

Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik in Tuhinj je že petnajsto leto zapored pripravilo spominsko slovesnost pri spomeniku 192 padlim borcem v Zgornjem Tuhinju, med katerimi sta bila tudi vodja ameriške vojne misije kapetan Charles Fisher in dr. Peter Držaj, ki sta 26. decembra leta 1944 padla v vasi Češnjice. Sicer pa je Občina Kamnik v mesecu septembru obnovila spomenik, ki je bil očiščen, celostno so se poglobile črke z zlatenjem, saniran temelj s kitanjem poškodb na vseh zgornjih elementih spomenika, temelj robnika ograje, robnik sredi grobišča se je dvignil in stabiliziral, izvedeno je bilo tudi obrezovanje obstoječih cipres. Vrednost investicije je znašala 15.652 evrov.

Župan Marjan Šarec je v pozdravnem nagovoru dejal: »Spoštovani, vsako leto se spominjamo prispevka žrtev, ki jih tukaj v Tuhinjski dolini ni bilo malo. Prispevka za svobodo, za boljše življenje in za obstoj. Toliko let je krvavela Slovenija, toliko let je hrepenela po svobodi, po samostojnosti, po tem, da bi bil slovenski narod enkrat priznan med drugimi narodi, ne samo kot narod hlapcev in dekel, in narod, katerega jezik je primeren za nižje oblike govora, ni pa primeren za velike stvaritve. In v svoji zgodovini smo to dosegli. Danes se velikokrat izključuje narodnoosvobodilni boj kot nekaj ločenega, kot nekaj, kar ni v ničemer prispevalo k svobodi in neodvisnosti, ampak je celo to zaviral. Ta miselnost je napačna. Kajti brez narodnoosvobodilnega boja, brez tistih, ki so šli v boj, ne vedoč kaj jih čaka, verjetno danes ta narod ne bi bil v družbi narodov, ki so se borili proti nacizmu in fašizmu. Če bi samo stali ob strani in samo čakali, kaj bodo drugi storili za nas, verjemite, bi bilo danes precej drugače. Pa čeprav mnogi razmišljajo, da bi bilo boljše tako, češ, da nam je narodnoosvobodilni boj povzročil samo gorje. Daleč od tega. Ko danes govorimo o narodnoosvobodilnem boju, se vlečejo na plano tudi dogajanja po vojni. Seveda ni bilo vse v redu, bili so tudi zločini. Ampak zavedajmo se vsi, tovarišice in tovariši, da je vojna nekaj krutega. Vojno lahko razume samo tisti, ki jo je doživel. Vsi ostali o njej samo filozofiramo. Ko govorimo o narodnoosvobodilnem boju, govorimo o tistem pristnem boju, boju fantov in deklet, ki so šli v borbo za plemenite cilje, v borbo za svoj narod. Oni niso mogli vedeli, kaj se bo dogajalo po vojni. In njih častimo. In to je treba enkrat za vselej sprejeti kot dejstvo. Zato vsa potvarjanja zgodovine, ki smo jim danes priča, ne morejo uspeti, dokler bomo gojili ta plemenit spomin. Sliki dr. Petra Držaja in kapetana Charlesa Fisherja nas opozarjata in dajeta legitimnost, da smo v družbi narodov, ki so se borili prosti nacizmu, fašizmu in vsakršnemu zlu. Obsojanje, takšno in drugačno, tistih, ki tega nismo doživeli, pa ni na mestu. Spoštovane tovarišice in tovariši, z veliko zahvalo do junakov, ki počivajo tukaj in z veliko častjo, da sploh smemo častiti njihov spomin, smo se danes zbrali tukaj. In še se bomo zbirali. Smrt fašizmu!«

Major Perry Read z Veleposlaništva Združenih držav se je zahvalil organizatorjem za vsakoletno pripravo slovesnosti in poudaril, da se moramo ne glede na to kje smo in kaj počnemo, spominjati prispevka žrtev, ki počivajo na Prevojah. »Ko se danes spominjamo teh padlih vojakov, je izjemno pomembno, da se zavedamo, da so se oni odzvali klicu domovine za svobodo, življenje in za srečo.«

Slavnostni govornik, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas pa je orisal dogodke, ki so se zgodili na tem območju in v govoru poudaril: »Spoštovane borke in borci, veteranke in veterani, spoštovani gostje, spoštovane gospe in gospodje, tovarišice in tovariši, v svojem imenu in imenu Zveze policijskih veteranskih društev Sever vas lepo pozdravljam na slovesnosti pri spomeniku na Prevojah. Tukaj smo položili vence in se poklonili 192 padlim borcem ter vodji ameriške vojne misije kapetanu Charlesu Fischerju ter narodnem heroju Martinu Kotarju in partizanskemu zdravniku dr. Petru Držaju, po katerem se še vedno imenuje bolnišnica v Ljubljani v Šiški. Še posebej mi je v čast, da lahko med nami ob  organizatorju Občine Kamnik in Združenja borcev za vrednote narodno osvobodilne borbe Kamnik in Tuhinj, pozdravim tudi nam zelo drago delegacijo Veleposlaništva Združenih držav Amerike, ki se nam je letos že desetič pridružila ob tem spominskem dogodku. Spoštovani, letos mineva 72 let, ko se je v Tuhinjski dolini, po Menini planini in tudi Savinski dolini izvajala huda okupatorjeva ofenziva. Na tem mestu je pokopanih 192 borcev. V vasi Češnjice, ki je bila delno požgana in izropana, pa je padlo tudi 17 partizanov in tudi že omenjeni vodja ameriške vojaške misije pri 4. operativni coni, kapetan Charles Fischer. Charles Fisher je bil najvišji častnik ZDA, pri slovenski partizanski vojski, ki je padel v boju z okupatorjem v Sloveniji.Vodil je skupino, ki je povezovala dobavo, predvsem tehnične in sanitetne pomoči za partizansko vojsko, obenem pa je bil tudi zveza zaveznikom med slovenskimi in koroškimi partizani, pri čemer je sodeloval z radiotelegrafistom Robertom Planom. Ena od njegovih nalog je bila povezana tudi z evakuacijami rešenih in sestreljenih zavezniških pilotov na slovenskem. Takratno ofenzivo je izvajala elitna SS divizija »Galicija« in okupatorjevi policijski polki. Vse partizane in druge, ki so jih ujeli v Tuhinjski dolini v tem času, so ustrelili še isti dan ali kar na kraju ujetja. Težko je opisati vse napore in gorja, ki so ga pretrpeli partizani med to ofenzivo, predvsem pa so bili preganjani terenci in obveščevalci, ki so se morali prebijati po globokem snegu in hudem mrazu.

Spoštovani, danes, ko se spominjamo teh tragičnih dogodkov v Tuhinjski dolini, po Menini planini, Savinski dolini in tragediji v vasi Češnjice, je tudi priložnost, da se spomnimo drugih dogodkov izpred mnogih let in osamosvojitvenih procesov, ki so pripeljali do samostojne Republike Slovenije v letu 1991. Spomnimo se borcev I. svetovne vojne, Tigrovcev, ki se jim vsako leto poklanjamo na Mali gori pri Ribnici ter mestu in vlogi generala Maistra in njegovim borcem. Še enkrat pa je potrebno omeniti borce narodno osvobodilne borbe in njihovo vlogo v II. svetovni vojni ter vojnih invalidov in civilnih vojnih invalidov, kakor tudi izgnancev in delavcev na prisilnem delu pri okupatorju, ki se letos spominjajo, kako so se pred 71. leti vračali v svojo domovino. In ne da se v kratkem opisati težke partizanske boje in njihovo trpljenje in trpljenje zavednega dela Slovenk in Slovencev med drugo svetovno vojno. Morijo II. svetovne vojne je težko pozabiti, še težje pa je opazovati in poslušati tiste, ki izkrivljajo resnico o II. svetovni vojni in že znano njeno zgodovino. Tisti, ki partizanski boj zoper okupatorja ter boj zoper fašizem in nacizem nočejo razumeti tako, kot ga je izoblikovala slovenska zgodovina, naj berejo svetovno zgodovino, kjer tuji zgodovinarji in tuji udeleženci v boju zoper okupatorja, opisujejo junaški boj partizanov zoper okupatorja, domobrance pa opisujejo kot izdajalce slovenskega naroda ter hlapce SS enot in drugih nacističnih in fašističnih enot. Tistim, ki se danes na različne načine trudijo, da bi razvrednotili boj partizanov zoper okupatorja, naj raje povedo, kaj so podporniki okupatorja dobrega naredili za svobodo in za slovenski narod. Navedeni pozabljajo kaj je Hitler rekel v Mariboru svojim simpatizerjem in somišljenikom: »naredite mi to deželo zopet nemško«. Takrat je bila razglašena smrtna obsodba oziroma genocidna sodba slovenskemu narodu in tega ne smemo nikoli pozabiti. »Borcem oziroma partizanom domoljubja danes ni treba dokazovati. Kdor domoljubja ni zmogel takrat, ko je bila nad slovenskim narodom izrečena genocidna sodba, sedaj pa njegova vest morda veleva patriotsko spričevalo, naj svoje domoljubje dokazuje s svojimi dejanji, a ne z zanikanjem dejanj tistih, ki so za svojo ljubezen do domovine zastavljali ves svoj pogum in življenja« (Kučan, 2011: 1, 8). In, če lahko k temu dodam in tudi ne z zanikanjem dejanj tistih, ki so kot naši zavezniki dali svoja življenja, med njimi tudi vodja ameriške vojne misije kapetan g. Charles Fischer.

Spoštovani, danes lahko praznujemo včerajšnjo 25. obletnico dneva samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije in obletnico, ko je Slovenija dobila prvo svojo ustavo, temelječo na demokratičnih načelih, ki je svojo skupnost opredelila kot socialno in pravno državo. Seveda pa smo letos praznovali tudi 25. obletnico državnosti in suverenosti Republike Slovenije in se s tem spomnili osamosvojitvenih procesov in osamosvojitvene vojne leta 1991. Zato moramo, ob današnjem dogodku v Prevojah, pozornost nameniti tudi 25. Obletnici osamosvojitvene vojne, kjer je padlo 19 pripadnikov teritorialne obrambe, milice in drugih. V tej vojni pa niso sodelovali samo pripadniki teritorialne obrambe in policije, temveč tudi mnogi drugi v različnih vlogah ter državljanke in državljani Slovenije. V zadnjem času nekateri zelo poudarjajo zasluge posameznih osamosvojiteljev. Osamosvojitev ni delo le neke peščice ljudi, nekaterih takratnih ministrov, ampak gre za delo vrste intelektualcev, takratnih poslancev, miličnikov, teritorialcev, pripadnikov narodne zaščite, civilne zaščite, gasilcev, lovcev, zdravnikov oziroma državljank in državljanov Slovenije. Prav zaradi tega je potrebno pripadnost in vrednote vsakega naroda in s tem tudi vojske ter milice in posameznike obravnavati, ocenjevati in negovati z ustreznim vrednotenjem in spoštovanjem nacionalne preteklosti, predvsem tiste, ki zaznamuje izgradnjo njene državnosti, ki smo jo Slovenci dokončno izbojevali šele leta 1991.

Vendar, danes se ne potvarja le zgodovine II. svetovne vojne, temveč tudi vojno za samostojno Slovenijo 1991. In to se sedaj dogaja, tudi v odborih Državnega zbora, nacionalni televiziji in drugih medijih ter v govorih, da ne rečem sovražnih, na vzporednih proslavah in drugih prireditvah. Ne le doma, temveč tudi v tujini se soočamo z nenehno zlorabo in revizijo zgodovine in njeno politično zlorabo, ko se soočamo z novim fašizmom, ki tokrat »še« ni v uniformah, je zapisal profesor Repe, ampak v Armanijevih oblekah in kravatah.  Zato odločno povejmo, da v sodobni Evropi, ki temelji na vrednotah protifašizma, ni prostora za oživljanje barbarstva. Povejmo, da zavračamo sprenevedanje in zatiskanje oči pred njegovim oživljanjem." Slovenci smo se bili v preteklem stoletju prisiljeni boriti v treh vojnah in branili svobodo, človekovo dostojanstvo, mir in pravico za vse - tudi v tej zadnji vojni.  Zavedali smo se, da te vrednote branimo pred politiko sovraštva, nacionalne nestrpnosti, izključevanja drugačnih in vsega drugačnega. Zato smo danes dolžni protestirati proti neobčutljivosti in izgubi zgodovinskega spomina. Na nikogar drugega ne moremo več prenašati odgovornosti in se skrivati za odločitvami drugih," je med drugim dejal prvi predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan letos v Velenju, na proslavi vojnih veteranov 91, združenih v Zvezi policijskih veteranskih društev Sever in Zvezi vojnih veteranov Slovenije.

Spoštovani, vojno za Slovenijo v letu 1991 smo dobili vsi. Zato mlajšim generacijam pripovedujmo lepe spomine o prehojeni poti slovenskega naroda in pripovedujmo jim o tistih dogodkih ter ravnanjih, ki so nam v ponos na tej dolgi poti prejšnjega stoletja, ki nas je vodila k osamosvojitvi in da smo lahko letos praznovali 25. obletnico državnosti in suverenosti ter 26. obletnico samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije in da se lahko na svobodni slovenski zemlji spominjamo in obeležujemo dogodke izpred 72 let v Tuhinjski dolini, Menini planini in drugje. Spoštovani, pieteta do žrtev mora biti iskrena, kot jo danes mi tukaj izkazujemo, in  nedopustno ter sramotno je, da jo nekateri izrabljajo za dosego svojih ideoloških, političnih ter celo strankarskih ciljev in interesov. Zato mi dovolite, da rečem: Slava vsem padlim v vojnah in v zvezi z vojnami na slovenski zemlji in hvala prav vsem za prispevek k samostojnosti Republike Slovenije. In na koncu, hvala ameriškim zaveznikom v boju zoper okupatorja v Sloveniji, na čelu s padlim kapetanom Fischerjem in hvala Veleposlaništvu ZDA za 10. letno sodelovanje pri ohranjanju spomina na vse padle borce pri spomeniku na Prevojah. Hvala za pozornost!«

V kulturnem programu so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost, Častna enota Slovenske vojske, Kulturno-zgodovinsko društvo Triglav. Vezna beseda je pripadala Barbari Božič.

<< Nazaj | Novice