Osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve

Ob bližajočem se 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, po vsej državi na grobovih in grobiščih potekajo številne spominske in žalne slovesnosti. Popoldan se je tako tudi na kamniških Žalah, v organizaciji Združenja borcev za NOB Kamnik, odvila osrednja komemorativna slovesnost, kjer je zbrane kot slavnostni govornik nagovoril župan Marjan Šarec. Dogodka sta se udeležila tudi podžupan Igor Žavbi in poslanka Državnega zbora mag. Julijana Bizjak Mlakar skupaj z občinskimi svetnicami in svetniki, s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevžem Koširjem ter ostalimi predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik, posebno noto pa so dodali praporščaki.

Ob dnevu spomina na mrtve tako vsako leto z osrednjo komemorativno slovesnostjo tudi v občini Kamnik obudimo in počastimo spomin na ljudi, padle v vojnah, in sicer sprva pri spomeniku padlim v NOB in nato še pri spomeniku padlim v 1. svetovni vojni. Uvodne pozdravne besede je v imenu organizatorja zbranim pri grobišču prvih padlih partizanov na Kamniškem namenil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir. 

Slavnostni govornik župan Marjan Šarec pa je opozoril, da je naša odgovornost, da se trudimo vsak dan delati zgodovino miru: »Danes in v prihodnjih dneh se bomo spomnili tistih, ki jih ni več med nami. Tistih, ki so bili na svetu vsak s svojo nalogo. Vsak s svojim poslanstvom. In marsikdo med njimi je umrl tudi nasilne smrti. Danes, tukaj, na tem mestu, pred tem spomenikom, se spominjamo predvsem tistih, ki so za našo domovino dali svoje življenje. Ki so v borbi za svobodo žrtvovali sebe in veliko storili za to, da smo danes tukaj, da smo tukaj v miru. Kasneje se bomo pri spomeniku padlim v 1. svetovni vojni spomnili tudi tistih, ki so dali življenje za neko drugo državo. Dali so življenje za Avstro-Ogrsko ali pa tudi za koga drugega, vendar ne za svoje, ne za slovensko domovino, ne za svojo državo, takrat še ne. A vendarle so bili poklicani za to, da dajo svoje življenje, imeli so poslanstvo in izpolnili so ga v celoti. 1. svetovna vojna je zarezala v slovensko zgodovino in vzela mnogo, premnogo življenj. Prepojila je s krvjo Slovenijo in celo Evropo. Takrat se ji še ni reklo 1. svetovna vojna, ker si po njenem koncu nihče ni mislil, da se takšna morija lahko še kdaj ponovi. Ko se spopadejo med seboj narodi. Ko se med seboj spopade brat z bratom. V Sloveniji so se spopadli nekateri na strani Italije, drugi na strani Avstro-Ogrske. A, ko se je končala 1. svetovna vojna, je svet kmalu pozabil na grozote, morije in, kot da to ni bilo dovolj, se je potem začela 2. svetovna vojna. In tudi ta je v Sloveniji terjala premnoga življenja, prelila mnogo krvi in tudi po 2. svetovni vojni je ponovno brat moril brata. Sprašujemo se, ali res ne gre drugače? Ali res ne moremo živeti v miru, ljubiti drug drugega, če pa že to ne, pa vsaj shajati drug z drugim? Vsakič, ko se spominjamo preteklih dogodkov si ne moremo misliti, da je bilo nekoč drugače. Danes nam je samoumevno, da živimo v miru, da živimo tako, kot si večina od nas želi, čeprav smo po svetu priča revščini in številnim različnim vojnam. Ampak mi, ki smo na tem koščku sveta, si ne moremo predstavljati, kaj so ti ljudje dali skozi. Kakšne žrtve. Kakšne nečloveške napore. Zato je morda tudi žalostno, da nas danes na tem mestu ni nekoliko več. Človek pozabi, spomin je selektiven. Zlasti po 70. letih, odkar se je končala 2. svetovna vojna, je to še toliko bolj očitno. Nekateri ponovno obujajo sovraštva, nekateri ponovno obujajo prevrednotenja zgodovine in ponovno upajo, da bo prišel čas, ko bo brat dvignil orožje nad brata. No, mi upamo, da ne, a obeti niso preveč dobri. To, kar spremljamo danes v svetu, nas lahko navdaja s skrbjo. Navdaja nas s skrbjo tudi to, da tisti, ki so jim zaupane najodgovornejše funkcije, da se tisti tega ne zavedajo. Ko bomo zapustili ta svet, ne bo pomembno koliko denarja bomo imeli, kdo vse nas je poznal, s kom smo bili. Pomembno bo samo to, kaj smo za ta svet naredili. In vsak, ki nosi kakršnokoli funkcijo, pa naj bo to od predsednika krajevne skupnosti in naprej, je dolžan delati za skupno dobro. Dolžan je delati tako, da imajo ljudje tudi kaj od tega. In to je pomembno. In vsak, ki ima odgovorno funkcijo, je dolžan delati tako, da ne prihaja do sovraštva in prepirov. Če pa že do tega pride, je dolžan, da jih umirja in ne razplamteva. Danes nekateri prav pod krinko umirjanja še bolj razplemtevajo sovraštvo. In to ni prav. Take pojave je potrebno prepoznati in obsojati. Ko bomo prišli tako daleč, da tega ne bomo mogli več ustaviti, potem bo prepozno. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, zahvaljujem se vam, da ste prišli na kraj tihote, miru, spomina in opomina, predvsem pa na kraj pogovora s tistimi, ki jih ni več med nami. Kot sem dejal, mnogi so dali svoja življenja. Vsak dan delajmo tako, da bodo oni ponosni na nas in bodo lahko rekli, da gre svet naprej tako, kot bi si oni želeli. Čeprav je človeška zgodovina zgodovina vojn, se trudimo vsak dan delati zgodovino miru.«  

Za kulturni program so poskrbele članice in člani Mestne godbe Kamnik pod taktirko Martina Dukariča, pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona ter recitatorja gledališke skupine Rudolfi Gregor Kukovič in Nana Balantič pod mentorstvo prof. Marje Kodra.

Slovesnost se je nato ob prisotnosti praporščakov ter ob zvokih Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik in Mestne godbe Kamnik nadaljevala še pri spomeniku padlim med 1. svetovno vojno.

V torek, 1. novembra 2016, se bo župan Marjan Šarec ob 11. uri skupaj s predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik s položitvijo vencev pred osrednje spomenike poklonil žrtvam, padlim v vojnah.

Sprememba prometnega režima ob dnevu spomina na mrtve od ponedeljka, 31. oktobra 2016, do torka, 1. novembra 2016

Občina Kamnik občanke in občane obvešča, da bo od jutri, ponedeljka, 31. oktobra 2016, od 6. ure do torka, 1. novembra 2016, do 20. ure zaradi povečanega prometa veljala začasna sprememba prometnega režima na javnih cestah in javnih prometnih površinah.

Podrobnosti sprememb prometnega režima so razvidne iz zgornje skice:

• na odseku Poti na Poljane v smeri proti Žalam se vzpostavi enosmerni promet,
• na Šlakarjevi poti se odstrani dva niza cvetličnih korit, in sicer na Žalah in na izvozu na Kolodvorsko ulico,
• zapora parkirišča pri Parku Evropa,
• v križiščih Medvedova – Pot na Poljane, Šlakarjeva – Šutna in Šutna – Šolska se mora v času zastoja oziroma povečanega prometa usmerjati promet s pomočjo policista v križiščih,
• na Kolodvorski ulici se spusti dvižni stebriček, da bo promet iz Žal nemoteno potekal,
• izvede se popolna zapora Samčevega prehoda (od kavarne Veronika do križišča Samostanske in Šlakarjeve ulice),
• na severni in južni strani Šutne se spustita oba dvižna stebrička,
• ob vstopu na Šutno, na severni strani in na južni strani, se namestijo ustrezni prometni znaki, obstoječi znaki se prekrijejo,
• v križišču Medvedove ulice in Poti na Poljane, t.j. pri kmetijski zadrugi, sodišču in pred enosmernim odcepom na Poti na Poljane, se postavijo označevalne table z napisom Žale z označbo ustrezne smeri,
• obvoz za stanovalce Kolodvorske, Streliške in Zapric se uredi po Samostanski ulici,
• na Maistrovi ulici se na kolesarski stezi uredi začasno parkirišče,
• na Sadnikarjevi ulici in Petruškovi ulici se uredi intervencijska pot z odstranitvijo cvetličnih korit.

<< Nazaj | Novice