Odprtje razstave Tone Knaflič 1893–1957

Župan Marjan Šarec je zvečer na gradu Zaprice v sklopu prireditev občinskega praznika odprl razstavo Tone Knaflič 1893–1957. Dogodku sta med drugim prisostvovala tudi avtor razstave in letošnji prejemnik bronastega priznanja Občine Kamnik Marko Kumer ter direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar skupaj s sorodniki Toneta Knafliča.

Razstava Marka Kumra, s podnaslovom »Zgodba poštenega kapitalista«, predstavlja prepoznavno osebnost kamniškega gospodarstva – priljubljenega kamniškega industrialca, lastnika kamniške usnjarne, Toneta Knafliča.

Kamniku je leta 1924 na noge postavil usnjarno, ki se je nato razvila v uspešen industrijski obrat. S svojim načinom vodenja poslov in odnosov med delavci je postal priljubljen zgled uspešnega in obenem socialno čutečega kapitalista. Njegovega ugleda niso omajali niti nečedni poskusi povojnih socialističnih oblastnikov, ki so mu usnjarno odvzeli in ga nato tudi prisilno upokojili.

Razstava skozi fotografsko gradivo, nekatere ohranjene dokumente in pričevanja predstavlja njegovo pot od začetkov, preko uspešnega vzpona pa do povojne nacionalizacije in posledično – Knafličeve resignacije.

Ob odprtju je polno dvorano gradu Zaprice sprva pozdravila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar. Avtor Marko Kumer nas je popeljal po pričujoči razstavi in pripovedoval o Knafličevi poti, tako poslovni kot tudi družinski, pri tem mu je s pripovedovanjem pomagala Katarina Kumer.

Župan Marjan Šarec pa je razstavo odprl z željo, da bi si jo ogledalo čim več obiskovalcev in zbranim namenil naslednje misli: »Današnja razstava je nekaj čudovitega, predvsem pa tudi nekaj tragičnega in žalostnega. Zgodba poštenega kapitalista je resnično filmska. Kako je nekdo, ki je celo življenje delal pošteno in se trudil tudi v tistem kapitalizmu, ki je bil človeka nevreden in so delavci delali po 16 ur in več, ko so delali v težkih pogojih in bili zasužnjeni, znal svojim delavcem reči ljudje in jih tako tudi obravnaval. Bil jim je več kot direktor in njihov nadrejeni, imel jih je rad, pomagal jim je in se za njih trudil. To smo slišali danes in to lahko beremo v literaturi. Po vojni je prišla druga oblast, tista, ki je rekla, da bo bolj poštena. A bilo je ravno nasprotno. Tone Knaflič je moral tovarno podariti ljudstvu, čeprav je vse tisto, za kar se je celo življenje trudil in garal, šlo pred njegovimi očmi v nič. Tovarna UTOK je kratica, vemo kaj so skovali o tej kratici in precej resnice je v tem. Delovala je do svojega bridkega konca. Ena izmed mnogih kamniških tovarn, ki so podlegle. Ko smo bili v času tako imenovane tranzicije priča brezpogojnemu plenjenju. Dobro, da gospod Knaflič ni doživel še tega, kar pa bi bilo brez dvoma zanj preveč. Ko se je upokojil, je končal pravzaprav skoraj kot navaden delavec,« je povedal župan in še dodal: »Hvala avtorjem, ki so se za razstavo zelo potrudili. Verjamem, da se bodo mnogi ob ogledu razstave spraševali, kam je šel UTOK, kam so šle mnoge druge kamniške tovarne, ki so klonile pod težo pohlepa posameznikov, ki so delali samo zase. Ta »samo zase« nas je pripeljal tja, kjer smo danes. Da lahko zgolj gledamo razstave in obujamo spomine ter objokujemo takšne zgodbe, ki jih je bilo v Kamniku kar nekaj. Industrija Kamnika je odšla za vedno. Za vedno je pokopana v spominih, razstavah in literaturi.«

<< Nazaj | Novice