Medobčinski muzej Kamnik – z vami že šest desetletij

Župan Matej Slapar se je včeraj, v četrtek, 21. oktobra 2021, skupaj z direktorico Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zoro Torkar udeležil praznovanja 60. obletnice delovanja Medobčinskega muzeja Kamnik. Zbranim so se pridružili tudi podžupan Aleksander Uršič, župan Občine Trzin Peter Ložar, občinske svetnice in svetniki, vnuk Rudolfa Maistra Borut Maister, muzejska svetnica doc. ddr. Verena Vidrih Perko in številni drugi, ki so tako ali drugače vpeti v delovanje kamniškega muzeja.

Prva zamisel o ustanovitvi muzeja v Kamniku pojavila že leta 1954, ob ukrepih za zaščito Sadnikarjeve zbirke. Dejansko pa je do ustanovitve muzeja prišlo v letu 1961. 29. marca 1961 je Svet za prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Kamnik sprejel sklep o ustanovitvi muzeja splošnega tipa. Muzej Kamnik pa je bil dokončno ustanovljen s sklepom Občinskega ljudskega odbora Kamnik 4. decembra 1961.

Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo je bil leta 2004 ustanovljen kot pravni naslednik Medobčinski muzej Kamnik, ki so ga ustanovile Občina Kamnik, Občina Komenda in Občina Trzin. Muzej je edini javni zavod, ki skrbi za varovanje, hranjenje in predstavljanje premične kulturne dediščine na širšem kamniškem območju ter je vpisan v razvid pooblaščenih muzejev Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Naloga muzeja je, da ohranjajo preteklo in polpreteklo kulturno dediščino za prihodnje rodove na zanimiv in privlačen način. Obenem pa je muzej tudi mesto srečanj različnih generacij, iskanja in posredovanja novih znanj in spretnosti, povezanih z bogato kulturno dediščino naših prednikov.

Ob tej priložnosti je zbrane sprva nagovorila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, ki se je zahvalila vsem nekdanjim in tedanjim zaposlenim, predstavila je bogato zgodovino muzeja od njenega nastanka do danes in se zahvalila Občini Kamnik za financiranje.

Župan Matej Slapar je okrogli obletnici namenil naslednje misli: »Naj že ob samem začetku izrečem iskreno zahvalo za trud, ki ga vlagate v delovanje muzeja. Tista ideja iz leta 1954, ko je pokojni dr. Sadnikar z zanesenjaki začel s tem, da bi neka ustanova v Kamniku prevzela njegovo zbirko in jo na določenem mestu hranila, je uspela do te mere, da je bil leta 1961 dejansko ustanovljen muzej. Zbrali ste vso gradivo, ki je bilo takrat dostopno o Kamniku, o njegovi preteklosti in o preteklosti širšega območja naše občine. Narod in skupnost, ki se ne zaveda svojih korenin težko raste. Svojih korenin se lažje zavedamo s poslanstvom, ki ga opravlja Medobčinski muzej Kamnik z vsemi enotami. Poleg rednih in stalnih razstav pa ideje in dediščino prenašate tudi na mlajše rodove, za kar smo vam na Občini Kamnik izredno hvaležni. S tem mladim širite spoznanja in krepite um ter zavedanje o tem, kako pomembna je preteklost in, kako pomembno je razumevanje življenja, ki so ga nekoč živeli, od kod prihajamo in, kje smo. Hvala vsem predhodnicam in vsem sedanjim zaposlenim, da nam dajete vedenje o Kamniku.« Njegovim čestitkam se je pridružil tudi župan Občine Trzin Peter Ložar.

Muzejska svetnica doc. ddr. Verena Vidrih Perko pa je med drugim orisala zgodovino muzejalstva in zaključila z naslednjo mislijo: »Zahodna civilizacija je usmerjena v dejanje Mituza, zadaj velikanska praznina, izpraznjenost. In sedaj se moramo vprašati, kaj bo sledilo temu koronavirusu? Kriza. Če se oprimem besed Jordana Petersona: »Čaka nas čas onkraj reda«, ker se bodo porušile ekonomske strukture, ker se bojo porušile družbene strukture, ker bo vzpostavljena nova hierarhija in, ko bo treba kaj napraviti. Ne želimo o tem govoriti, on o tem piše, ampak je prav, da ustanove, ki poznajo preteklost, tudi opozorimo, kaj nas čaka v prihodnosti in kaj storiti. Tukaj je zelo pomembno, da se zavemo: »Za oprijet, borit in ubranit se je treba tisto najboljše bistvo, ki ga imamo kot posamezniki in ga ima tudi človeštvo in za katerega je pravzaprav zadolžen muzej, da skrbi.« To bistvo pa niso dejansko znanstveni podatki, ki se kar vsipajo na nas, pa jih nič ne podcenjujem, ampak je neko drugo vedenje, ki spremlja že milijone let človeka, ki mu je pomagalo, da je  preživel v dobrem in hudem in, ki mu rečemo modrost. Modrost, ki je zapisano v vsakem koščku, predmetu in kulturni dediščini. Modrost, do katere moramo odpirati poti, da bomo postali del skupnost. Da se bo skupnost priključila našim prizadevanjem. Da bomo lahko odločali o svoji kulturni dediščini. Da bomo poiskali, kako jo varovati in, da bomo postali vsi del tega hrepenenja, da se ne uniči to, kjer so naše korenine. Kajti, Evrope brez majhnih in tudi človeštva brez majhnih narodnosti pravzaprav ni več. Je izbrisana. Muzej mora po svoji dolžnosti govoriti o narodni identiteti, mislim, da je tukaj še veliko prostora in smo muzeji na tem področju zadnjih 30 let naredili premalo. Dalo bi se narediti mnogo več. Kjer ni narodne zavesti, narodnega ponosa, pride do nacionalizmov, tega pa si nihče ne želi. Kaj je bistvo? Bistvo je, da se ohranijo vrednote in tradicija in dejansko modrost preživetja. Muzej označuje to, kar je primarnega pomena za človeštvo. To je zapisano v vseh nas, globoko v notranjosti. Današnje generacije se tega zelo malo zavedajo in šele, ko jih spodbudimo k razmišljanju s predmeti, ki so avtentični in imajo bogato magijo, spodbudimo občutenje bistva. Kaj je še potrebno tukaj dodati? Muzej mora in more s svojim delovanjem preprečiti demiurge. Demiurge je tisti stvor, ki se je pojavil in začel urejati vse okoli sebe in začel proizvajati stvari, pa pravzaprav niti ni vedel in ni bil kos svojemu delu. Demiurge smo poznali v 20. stoletju, navrgli so nam jih totalitarizmi. Muzej za osveščanje, ampak ne tako, da pripovedujemo samo za pravne sodbe in ponavljamo znanstvene podate, temveč predvsem tako, da se spominjamo v celoti tega, kar je bilo vredno, kar je bilo dobro in kar je bilo tudi tragično, sramotno in kar mora priti na dan. Zakaj? Zato, da bi se zavedli, da smo v nekem trenutku vsi ljudje sposobni grozovitih dejanj. Niso tisti, ki so slabši, ampak to smo mi. In samo odločitev za dobro in za najboljše lahko napravi iz nas dobrega človeka in pravzaprav tudi človeštvo boljše in vredno, da preživi v dobri skupnosti.«

Direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torakar se je ob tej priložnosti zahvalila tudi posameznikom, ki so muzeju v zadnjih letih podarili neprecenljive predmete, in sicer vnuku Rudolfa Maistra Kamnik Borutu Maistru, Smiljani Majer in Tomažu Souvanu.

V kulturnem programu so nastopili Počeni škafi, za posebno osvetlitev gradu Zaprice je poskrbela Kristina Kokalj, za tehnično izvedbo prireditve pa Zavod za kulturo Kamnik.

Ob obletnici muzeja je bila na ogled razstava Od gradu do muzeja, ki predstavlja tako zgodovino razvoja gradu Zaprice, od romanskega stolpa do baročne stavbe, kakor tudi zgodovino muzeja v 60. letih delovanja.

<< Nazaj | Novice