Mali grad

Kmetijske površine ob javnih cestah

30.06.2016

 

Na območju Policijske postaje Kamnik v zadnjem obdobju zaznavamo kršitve Zakona o cestah (Zces-1), saj kmetijski posevki ob občinskih cestah segajo v cestni svet oziroma zmanjšujejo preglednost in dodatno zmanjšujejo varnost prometa na cestah.

Do največ kršitev in nepravilnosti prihaja sicer predvsem v času jesenskega in pomladanskega oranja, ker pa sam prekršek ne pomeni samo, da je kmetijski posevek tako zrasel (npr. koruza, pšenica), da zmanjšuje preglednost, vam z namenom preventivnega delovanja predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu.

Zakon o cestah (ZCes-1 s spremembami in dopolnitvami) v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Kršitev zgornjega člena pomeni prekršek, ki je sankcioniran v 7. odstavku 5. člena ZCes-1 (posameznik se kaznuje z globo 1.000 evrov) in 8. odstavku 5. člena ZCes-1 (pravna oseba se kaznuje z globo 4.000 evrov in odgovorna oseba z globo 1.000 evrov).

Pomen posameznih izrazov je določen v 2. členu ZCes-1:

Za lažje razumevanje, kaj v praksi pomenijo pravilni odmiki pri oranju od cestnega sveta, si oglejte spodnji skici.

Poleg zmanjšanja prometne varnosti zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov prihaja pri oranju kmetijskih površin do poškodb spodnjega nosilnega ustroja ceste. Posledica oranja preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, posedki robu prometnega pasu, spreminja se trdnost bankin in s tem tudi stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje življenjsko dobo cest. Škoda, ki nastane je velika, Občina pa je prisiljena namenjati sredstva za popravilo obstoječih cest, namesto, da bi denar namenjali za nove ceste in celovite prenove.

Nemalokrat prihaja tudi do onesnaženja cestišča z nanosom blata in zemlje. Orač oziroma voznik delovnega stroja je dolžan, preden se vključi na javno cesto, pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi ter tako očiščen zapeljati na javno cesto. Zakon o cestah namreč v prvi alineji 5. točke drugega odstavka 5. člena določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali jo kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je predpisana tudi globa (posameznika se kaznuje z globo 1. 000 evrov, pravno osebo se kaznuje z globo 4.000 evrov in odgovorno osebo z globo 1.000 evrov).

V primeru, da kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, poškodovali cesto ali povečali stroškov njenega vzdrževanja, Zakon o cestah v 27. členu dopušča tudi možnost, da izvajalec del pred pričetkom izvajanja del upravljavca cest (Občino) zaprosi za soglasje teh del. S tem soglasjem se določijo pogoji, pod katerimi se ta dela lahko opravijo, po potrebi se določi začasna označitev ovire na ali ob cesti z začasno prometno signalizacijo ter dolžno ravnanje izvajalca del po tem, ko je z deli zaključil.

Zaradi preprečevanja kršitev Zakona o cestah oziroma kršitev zmanjševanja preglednosti in  dodatnega zmanjševanja varnosti prometa na cestah pozivamo občanke in občane, da so v primeru kršitev odgovorni za svoja ravnanja, še posebej, če je zaradi tovrstnih posegov ogrožena varnost v cestnem prometu.

Zato povzemamo na kratko, kaj je prepovedano:

Naj bo vaša vožnja varna.

Policijska postaja Kamnik
Vir skic: Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor


<< Nazaj | Novice