Jutri začne veljati Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči
13.11.2015
Kaj se bo spremenilo z jutrišnjim dnem, ko bo začel veljati Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči? »Nič,« je odgovorila Dušanka Petrič, vodja projekta za reorganizacijo nujne medicinske pomoči (NMP) na Ministrstvu za zdravje. Spremembe bodo začele veljati šele čez čas.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je oktobra podpisala pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, katerega predlog je v preteklosti vzbudil številne polemike. Pravilnik bo začel veljati 14. novembra, torej jutri, predvideva pa enotni dostopni čas za celotno državo ter mrežo urgentnih centrov.
Predlog pravilnika je predvideval krajši dostopni čas mobilne enote nujne medicinske pomoči za urbano in ruralno okolje, kar je v javnosti povzročilo veliko razburjenja, češ da se ljudi deli na prvo- in drugorazredne državljane.
Zato je v pravilniku, ki ga je ministrica podpisala 1. oktobra, v uradnem listu pa je bil objavljen 30. oktobra, določeno, da povprečni dostopni čas mobilne enote nujne medicinske pomoči ne sme presegati 15 minut. Ločitve na urbano in ruralno okolje torej v pravilniku ni.
Izvozni čas mobilne enote pa po pravilniku ne sme presegati ene minute od aktivacije oziroma klica dispečerske službe.
Pravilnik med drugim predvideva mrežo urgentnih centrov - gre za 10 regionalnih urgentnih centrov, ki so bili zgrajeni z evropskimi sredstvi, ter ljubljansko in ptujsko urgenco, ki sta še v gradnji. Terminološko prav tako opredeljuje satelitske urgentne centre, katerih predvidena mreža je prav tako zbudila veliko polemik. Vendar pa v prilogah k pravilniku mreže teh satelitskih urgentnih centrov ni, pač pa poleg urgentnih centrov ostajajo dežurne ekipe po zdravstvenih domovih.
V dveh mesecih po odprtju se morajo dežurni zdravniki iz lokalnih zdravstvenih domov preseliti v urgentne centre. Najpozneje do konca februarja bodo torej vsi bolniki v teh desetih mestih obiskali v nujnosti zdravnika namesto v zdravstvenem domu v stavbi urgentnega centra, kjer jih bodo sprejeli zdravniki zdravstvenega doma (če stanje ne bo zelo nujno) ali specialisti drugih strok, če bo stanje ogrožajoče. V Ljubljani in v drugih krajih je vse še vedno tako, kot je zdaj. Za delovanje urgentnih centrov – opazovalnic in triažiranja bolnikov v njih – bo na voljo dodatnih osem milijonov evrov.
Velika novost bo sodobna dispečerska služba, ki bo enovita za vso državo in bo začela delovati predvidoma v prvi polovici leta 2016.
Pravilnik po eni strani nakazuje na veliko novosti, a gledano drugače je precej zamegljen in marsikomu ali pa večini zelo nejasen. Direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik dr. Sašo Rebolj pravi: "V Kamniku smo zadovoljni, da nov pravilnik ne ukinja NMP enote in, da tudi za oskrbo na terenu na našem področju ohranja zdravnika. Za enkrat ohranja tisto, kar je bilo v sedanjem slovenskem sistemu NMP najboljše, to pomeni zdravnika na samem kraju dogodka. Novi pravilnik iz osnutka ohranja tudi posamezne dobre predloge, na primer ustanovitev urgentnih centrov v bolnišnicah ter razvoj dispečerske službe zdravstva. Pravilnik torej prinaša prednosti in razvoj stroke v primerjavi s starim. Seveda pa bomo dejavnost ministrstva na tem področju še naprej natančno spremljali, da se poslabšanje sistema ne prikrade skozi kakšna zadnja vrata," ter ob koncu dodaja: " Še vedno pa ostajajo številne nejasnosti skupaj z mrežo enot oziroma obsega dela po posameznih enotah ter sporni členi o izobraževanju ter preizkušanju usposobljenosti osebja."
Delno povzeto: spletno Delo, STA
<< Nazaj | Novice
