63. spominska slovesnost na Kostavski planini

Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik in Tuhinj so v sodelovanju z Društvom dogodek Kamnik dopoldan pripravili 63. spominsko slovesnost na Kostavski planini. Slovesnost, ki ji je v imenu Občine Kamnik prisostvoval župan Matej Slapar skupaj s predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik ter še živečimi borci na Kostavski planini, je bila namenjena počastitvi spomina žrtvam bitke, ki se je v teh krajih odvijala leta 1942. Letošnja slavnostna govornica pa je bil Danica Simčič.

Bitka na Kostavski planini se je zgodila 24. 12. 1942, ko je reorganiziran odred Kamniškega bataljona napadlo več tisoč sovražnikov. V neenakem boju, saj so Nemci napadli z več kot dvajsetkratno premočjo, pa je padlo 16 kamniških borcev.

Ob začetku slovesnosti, ki je privabila lepo število obiskovalcev, so zbrani prisluhnili Zdravljici v izvedbi članov veteranske sekcije Mengeške godbe. Nato pa so župan Matej Slapar, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik in predsednik Krajevne odbora Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Emil Grzinčič ob prisotnosti zastavonoš k spomeniku položili venec in se tako s spoštovanjem poklonili padlim borcem.

Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik je zbrane nagovoril v imenu organizatorjev slovesnosti.

Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti orisal polpretekle dogodke in med drugim povedal: »Pretresljive so zgodbe prav vsakega posameznika, ki je preživel tiste krute čase. Takrat ljudje niso imeli pametnih telefonov in tudi informacij ni bilo veliko. Vsak izmed mladih fantov se je odločil in šel v boj. Eni na eno stran, drugi na drugo. A vsi z istim ciljem. Obraniti našo domovino in narediti vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi bila prihodnost za njih, za otroke, potomce, Slovenke in Slovence boljša. In uspelo jim je. Potem pa ponovno leta 1991. Tudi takrat ni bilo samoumevno, kdo bo zmagovalec. Napad premočne armade JLA je ubranil ciljno usmerjen, taktičen in predvsem organiziran ustroj slovenskih mož v organizaciji teritorialne obrambe in drugih slovenskih narodnih sil. Vse zmage so nam pogumni možje priborili. Bilo je tudi premnogo žrtev, zato slava jim. Danes pa, kot da ne bi znali ceniti vsega, kar imamo. Živimo na najlepšem koščku zemlje. No, vsaj zame. Bodimo pametni in modri ter naredimo vse, da bo v naših krajih še bolje. Z deljenjem, s sovraštvom in hujskaštvom ne bomo prišli daleč. V prihodnost usmerjene misli in vrednote so misli povezovanja, solidarnosti, spodbujanja, iskrenosti in sodelovanja. Prepričan sem, da mi, ki smo danes tukaj, delimo te vrednote. Hvala vam, da vsako leto obujate spomine na tragične dogodke iz zgodovine našega naroda in na junaštva, ki so se zgodila tu na Kostavski planini. Želim vam mirno preživete božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter vse dobro v letu, ki prihaja. Naj pa zaključim z mislijo in željo, mislim, da vseh, ki smo se danes tukaj zbrali: »Naj se vojna nikdar več ne ponovi!«

Slavnostna govornica Danica Simčič pa je dejala: »Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, gospe in gospodje, moram priznati, da sem imela kar nekaj zadrege o čem danes spregovoriti na Kostavski planini, ko se spominjamo padlih partizanov. Toliko stvari se dogaja doma v svetu. Ali naj ostanem doma, ali naj se ozrem v svet? Pa sem rekla: »Bom ostala kar doma. Tudi doma se toliko stvari dogaja.« O kateri temi naj spregovorim? In glede na to, da smo v Cankarjevem letu, sem izbrala besedo. Zadnje čase ogromno slišimo o sovražnem govoru in o svobodi govora. Jaz sem z besedo povezana pravzaprav že vse življenje. Od tega, da sem in še vedno neskončno rada berem, do tega, da sem jo uporabljala pri svojem poklicu, zato bi rada rekla, da je zelo pomembno kdo, kdaj in kako jo reče. In to, da je potrebno zelo jasno povedati, da brez upora proti fašizmu in nacizmu leta 1941 in zmage nad njim ne bi bilo osamosvojitvene vojne leta 1991 ter danes ne bi bili tukaj. In mislim, da je potrebno tudi pošteno reči, da če bi bili zmagovalci tisti, ki so prisegli Hitlerju, potem je vprašanje koliko od slovenske besede bi še ostalo. Predsednik Vlade Republike Slovenije, nekdanji župan Kamnika, je odkrito spregovoril in opozoril na elemente sovražnega govora, a je bil takoj zelo grdo kritiziran. Podobno je z evropsko poslanko Tanjo Fajon, ki svobodno govori o migracijah in človekovih pravicah, a jo ena od televizij nenehno proglaša za soodgovorno za teroristične napade v Bruslju. Pa nikomur nič! Skratka, mi in naša svoboda in naše besede so omejene s svobodo drugih tako, da se moramo medsebojno in odgovorno spoštovati. Da ostanemo in živimo na tem koščku zemlje, ki nam je dodeljen in ga imamo tako zelo radi. Ponosni moramo biti tudi na svojo zgodovino. To je dediščina, ki jo kot doto dajemo za prihodnost naših otrok. In treba je opozoriti, da tudi mi danes oblikujemo zgodovino za naše otroke, za naše vnuke in pravnuke, za naše potomce. Jaz sem na zgodovino našega naroda ponosna. Ponosna sem tudi na svojega očeta partizana in upam, da bodo naši otroci lahko prav tako ponosni na nas, kot smo mi na svoje starše. V spoštljivem spominu na zgodovino, v upanju na lepo in skupno prihodnost, ki si jo bomo tovariško delili in jo skupno delili, vas lepo pozdravljam. Želim vam vesele božično-novoletne praznike, spoštljivo praznovanje državnega praznika, dneva samostojnosti in enotnosti ter srečno in zdravo novo leto. Predvsem pa, še enkrat ponavljam, pomembno je, kdaj, kdo kaj reče in kako. Opozarjam pa tudi, da je pomembno, če kdo česa ne reče. Zatorej, spregovorimo takrat, ko je potrebno, govorimo spoštljivo in s človeškim dostojanstvom.«

Za kulturni program so poskrbeli člani veteranske sekcije Mengeške godbe, poleg zastavonoš so se slovesnosti udeležili tudi član Kulturno-zgodovinsko društvo Triglav, pridružili pa so se jim še člani Konjeniškega društva Tuhinj. Za preplet misli in besed je poskrbela Sara Arko.

<< Nazaj | Novice