{"id":9235,"date":"2023-11-07T08:15:40","date_gmt":"2023-11-07T08:15:40","guid":{"rendered":"https:\/\/www.gorisnica.si\/?p=9235"},"modified":"2023-11-07T08:19:37","modified_gmt":"2023-11-07T08:19:37","slug":"iz-dneva-v-teden-slovenske-hrane-z-recepti-z-okusi-slovenije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.gorisnica.si\/2023\/11\/07\/iz-dneva-v-teden-slovenske-hrane-z-recepti-z-okusi-slovenije\/","title":{"rendered":"IZ DNEVA V TEDEN SLOVENSKE HRANE Z \u00bbRECEPTI Z OKUSI SLOVENIJE\u00ab"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Stanovske organizacije \u010debelarjev, kmetov in zadrug vas z \u00bbRecepti z okusi Slovenije\u00ab vabimo, da podprete na\u0161o pobudo za obele\u017eevanje tedna slovenske hrane.<\/strong><\/p>

Ljubljana, 7. novembra 2023 \u2013 Z \u017eeljo spodbuditi odgovorno prehransko verigo od njive do kro\u017enika smo stanovske organizacije \u010debelarjev, kmetov in njihovih zadrug pred letom dni, 16. 11. 2022, na Vlado Republike Slovenije naslovile pobudo, da dan slovenske hrane preraste v teden slovenske hrane. Posameznike, ustanove in medije z bro\u0161uro Teden slovenske hrane vabimo, da na\u0161o pobudo podprete. V tednu, ko obele\u017eujemo dan slovenske hrane (13.\u221219. november 2023), vas z <\/strong>\u00bb<\/strong>Recepti z okusi Slovenije<\/strong>\u00ab<\/strong> spodbujamo, da tradicionalne slovenske jedi iz lokalnih sestavin s ponosom umestite v osr\u010dje jedilnikov \u2013 tako v javnih ustanovah, gostinskih obratih kot v toplini va\u0161ega doma. Naj vsak gri\u017eljaj odseva bogastvo in raznolikost slovenskih polj in vrtov, travnikov, pa\u0161nikov, trajnih nasadov ter gozdov. Ker lahko samo s skupnim sodelovanjem krepimo slovensko pode\u017eelje in gospodarstvo, ohranjamo slikovito krajino in biotsko raznovrstnost ter zidamo zdravo prihodnost vseh nas.<\/strong><\/p>

Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane sta v ve\u010d kot desetletju obele\u017eevanja presegla pri\u010dakovanja sodelujo\u010dih. Z \u017eeljo spodbuditi odgovorno prehransko verigo od njive do kro\u017enika smo stanovske organizacije \u010debelarjev, kmetov in zadrug pred letom dni na Vlado Republike Slovenije naslovile pobudo, da dan slovenske hrane preraste v teden slovenske hrane. Potekal bi vsak tretji teden v novembru, z vrhuncem v petek, ko bi ute\u010deno obele\u017eevali Tradicionalni slovenski zajtrk. V tednu slovenske hrane bi vzgojno-izobra\u017eevalne, zdravstvene, socialnovarstvene in druge javne ustanove na svoje jedilnike uvrstile lokalne pridelke, jedi iz lokalno pridelanih sestavin ter \u017eivila slovenskega porekla. S spremljajo\u010dimi aktivnostmi bi v javnih ustanovah in gospodinjstvih spodbujali izbiro pridelkov in \u017eivil slovenskega porekla, zdrav \u017eivljenjski slog, odgovoren odnos do hrane, pridobivanje znanja o pripravi jedi, kulturo prehranjevanja ter ohranjanje bogate slovenske kulinari\u010dne dedi\u0161\u010dine. Cilj projekta je povezati vse dele\u017enike v trajnostno in odgovorno lokalno prehransko verigo od njive do kro\u017enika za dobrobit vseh generacij \u2013 tako danes kot v prihodnosti.<\/p>

Stanovske organizacije \u010debelarjev, kmetov in njihovih zadrug vas z \u00bbRecepti\u00a0 z okusi Slovenije\u00ab <\/strong>vabimo, da podprete na\u0161o pobudo za obele\u017eevanje tedna slovenske hrane. V tednu, ko obele\u017eujemo dan slovenske hrane (13.\u221219. november 2023), tradicionalne slovenske jedi iz lokalnih sestavin s ponosom umestite v osr\u010dje jedilnikov \u2013 tako v javnih ustanovah, gostinskih obratih kot v toplini va\u0161ega doma. Naj vsak gri\u017eljaj odseva bogastvo in raznolikost slovenskih polj in vrtov, sadovnjakov, vinogradov, travnikov, pa\u0161nikov ter gozdov. Tudi ostale dnevne obroke, kot so zajtrk, ve\u010derja in malica \u2013 le-te pripravite iz pridelkov in \u017eivil slovenskega porekla. V toplini doma specite kruh in ga za zajtrk u\u017eijte v krogu najdra\u017ejih \u2013 namazanega z maslom in medom, ob skodelici mleka ter so\u010dnem jabolku. Zvrhana skleda sve\u017ee zelenjave naj spremlja va\u0161 vsakdan.<\/p>

Pridelke in \u017eivila slovenskega porekla poi\u0161\u010dite pri \u010debelarjih, kmetih in njihovih zadrugah. Na trgovinski polici bodite pozorni na oznako \u00bbporeklo Slovenija\u00ab in oznako \u00bbizbrana kakovost \u2013 Slovenija\u00ab, ki zagotavljata \u00a0slovensko pridelavo in predelavo, kakovost izdelkov ter redno kontrolo.<\/p>

Vabimo vas, da bro\u0161uro v elektronski obliki in\/ali povezavo do bro\u0161ure (<\/strong>https:\/\/zzs.si\/aktualno\/novice\/iz-dneva-v-teden-slovenske-hrane-z-recepti-z-okusi-slovenije<\/strong><\/a>) objavite na svojih spletnih straneh in dru\u017ebenih omre\u017ejih. Bro\u0161uro za objavo v elektronski obliki, skupaj s slikovnim gradivom, vam po\u0161iljamo s tem sporo\u010dilom.<\/strong><\/p>

Stanovske organizacije, pobudnice: <\/strong>\u010cebelarska zveza Slovenije; Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije; Zadru\u017ena zveza Slovenije; Sindikat kmetov Slovenije; Zveza slovenske pode\u017eelske mladine; Zveza kmetic Slovenije; Konzorcij evropsko za\u0161\u010ditenih \u017eivilskih pridelkov in izdelkov; Zveza sadjarskih dru\u0161tev Slovenije; Ekoci \u2013 eko civilna iniciativa Slovenije, Zdru\u017eenje za trajnostno prihodnost; Gibanje Oskrbimo Slovenijo \u2013 \u0160tafeta semen; gibanje Rajski vrt.<\/p>

Dodatne informacije:<\/strong> Alenka Marjeti\u010d \u017dnider, vodja Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadru\u017eni\u0161tvo pri Zadru\u017eni zvezi Slovenije, alenka.marjetic.znider@zzs.si<\/a> .<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Priloga: Podrobnej\u0161a pojasnila k pobudi<\/strong><\/p>

V Republiki Sloveniji je v okviru tudi zelenega javnega naro\u010danja \u017eivil najni\u017eja cena \u0161e zmeraj poglaviten dejavnik izbora dobaviteljev. Pri naro\u010dilih ni upo\u0161tevano, da: sestavine pogosto prihajajo tako iz dr\u017eav Evropske unije kot tretjih dr\u017eav, kjer je dovoljena uporaba bistveno ve\u010djega nabora aktivnih snovi za varstvo rastlin in skladi\u0161\u010denje pridelkov kot v Sloveniji; je ob transportu potrebna uporaba sredstev za podalj\u0161anje obstojnosti kmetijskih pridelkov; so pri shemah kakovosti (npr. ekolo\u0161ka pridelava) zahteve za pridelavo s stali\u0161\u010da dovoljene uporabe aktivnih snovi za varstvo rastlin ohlapnej\u0161e kot v Sloveniji; se pri industrijski reji \u017eivali uporabljajo antibiotiki v ve\u010djih koli\u010dinah kot v Sloveniji \u2026 Ti pridelki in \u017eivila, ki do obroka na\u0161ih otrok in ostalih ranljivih skupin prepotujejo stotine, celo tiso\u010de kilometrov, so pogosto podvr\u017eeni tudi zamrzovanju in odtaljevanju ter so pogosto pridelani in predelani v pogojih, ki niso enakovredni standardom varstva delavcev v Republiki Sloveniji in v pogojih industrijskega kmetijstva z velikim prispevkom k biotski ter habitatni eroziji tako na lokalni kot globalni ravni \u2026 Predno ti kmetijski pridelki in \u017eivila prepotujejo pot do kro\u017enikov varovancev v slovenskih javnih ustanovah, globalno prispevajo k ve\u010dji porabi energije, ki v prete\u017eni meri \u0161e zmeraj temelji na fosilnih gorivih.\u00a0<\/p>

V okolju, kjer je cenovna konkuren\u010dnost edino merilo, slovenski kmetje ne morejo konkurirati cenam kmetijskih pridelkov, ki prihajajo iz pogojev pridelave, kjer so okoljski, socialni, zdravstveni in nenazadnje \u010dlove\u0161ki (npr. podcenjeno delo migrantov, kr\u010denje naravnega okolja prvotnih prebivalcev) standardi bistveno ni\u017eji kot v Sloveniji. V pogojih tak\u0161ne cenovne konkuren\u010dnosti tudi niso upo\u0161tevani prihodnji stro\u0161ki povezani s podnebnimi spremembami tako na lokalni kot globalni ravni.<\/p>

Na drugi strani imamo v Republiki Sloveniji ohranjeno v prete\u017eni meri diverzificirano kmetovanje, ki temelji na dru\u017einskih kmetijah, ki so zagotovilo trajnosti, tako s stali\u0161\u010da kro\u017eenja hranil, ohranjanja pestrosti ekosistemov, vitalnosti, slikovitosti in socialne varnosti pode\u017eelja. Struktura slovenskega kmetijstva je predvsem posledica naravnih dejavnikov ter tudi zgodovinskega dru\u017ebeno-politi\u010dnega okolja v katerem se je razvijalo. Tovrstno kmetovanje ni generator samo zelenih delovnih mest na kmetijah, temve\u010d tudi v drugih trajnostnih gospodarskih panogah, npr. trajnostni turizem, storitvene dejavnosti na pode\u017eelju, \u017eivilsko predelovalna dejavnost \u2026 Dolgoro\u010dno torej vpliva tudi na zmanj\u0161evanje rev\u0161\u010dine in dru\u017ebene neenakosti. Prispeva pa tudi k ohranjanju bogate slovenske kulturne dedi\u0161\u010dine.\u00a0<\/p>

\u017dal do danes ti pri\u010dakovani pozitivni u\u010dinki prehrane, ki temelji na lokalno pridelanih kmetijskih pridelkih, na dru\u017ebo in lokalno gospodarstvo \u0161e niso bili ovrednoteni in priznani. Prav tako \u0161e niso bili ovrednoteni morebitni pozitivni prihodnji u\u010dinki na zdravje:\u00a0<\/p>