{"id":10675,"date":"2024-06-06T12:10:15","date_gmt":"2024-06-06T12:10:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.gorisnica.si\/?p=10675"},"modified":"2024-07-18T09:28:15","modified_gmt":"2024-07-18T09:28:15","slug":"povabilo-k-ohranjanju-in-urejanju-novih-zivih-mej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.gorisnica.si\/2024\/06\/06\/povabilo-k-ohranjanju-in-urejanju-novih-zivih-mej\/","title":{"rendered":"Povabilo k ohranjanju in urejanju novih \u017eivih mej"},"content":{"rendered":"\n<div class=\"wp-block-file\"><a id=\"wp-block-file--media-d98625a8-910e-499d-9535-da8e0610052b\" href=\"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/Izjava-o-pristopu-obcine.jpg\">Izjava o pristopu ob\u010dine<\/a><a href=\"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/Izjava-o-pristopu-obcine.jpg\" class=\"wp-block-file__button wp-element-button\" download aria-describedby=\"wp-block-file--media-d98625a8-910e-499d-9535-da8e0610052b\">Prenos<\/a><\/div>\n\n\n\n<p>\u017dive meje so ena od zna\u010dilnosti na\u0161ega prostora, vendar pa ta zna\u010dilnost izginja iz prostora prav v \u010dasu, ko jo ljudje in narava zaradi podnebnih sprememb potrebujemo \u0161e bolj kot v preteklosti. Tako ne \u010dudi, da je Mre\u017ea za prostor, ki povezuje nevladne organizacije in lokalne pobude na podro\u010dju urejanja prostora, skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Eko skladom povabila ob\u010dine k vseslovenski pobudi za \u017eive meje.<\/p>\n\n\n\n<p>\u017dive meje so preprost ukrep za velike u\u010dinke, ki ponuja \u0161tevilne prilo\u017enosti za vklju\u010devanje prebivalcev v lokalno podnebno politiko in vklju\u010duje celotno skupnost. Vsak, ki poskrbi za ohranitev \u017eive meje ali zasaditev nove, prispeva k ohranjanju narave in biotske pestrosti, prispeva h kakovosti bivalnega okolja in prijetni podobi naselij ter prispeva k odpornosti okolja na podnebne spremembe. \u017dive meje so dom \u0161tevilnih \u017eivih bitij \u2013 tega se verjetno najbolj zavemo, ko stopimo blizu nje, pa iz nje sprhutajo ptice. Bivalno okolje je veliko prijetnej\u0161e, \u010de nas ne obdajajo betonske, zidane ali plo\u010devinaste ograje, ki se v son\u010dni pripeki \u0161e pregrevajo, temve\u010d sobivamo z \u017eivimi mejami, ki prispevajo k ugodnej\u0161i mikroklimi, saj se ne pregrevajo, sen\u010dijo okolico in \u010distijo zrak. Na povr\u0161inah s \u010dim ve\u010d zelenja je ve\u010dja sposobnost zadr\u017eevanja padavinske vode, zato je okolje z \u017eivimi mejami bolj odporno na podnebne spremembe z vse pogostej\u0161imi nalivi in tudi bolj odporno na vse pogostej\u0161e vro\u010dinske udare. Pomemben je prav vsak posameznik, ki prispeva, zato nas naj bo \u010dim ve\u010d. Tudi tam, kjer so \u017ee zgrajene betonske, zidane, plo\u010devinaste ograje ali pa je v \u017ei\u010dno ogrodje ograje nasuto kamenje, je mo\u017eno ozeleniti prostor, \u010de ob njih posadimo plezalke \u2013 \u010de izberemo zimzelene, bodo celo leto ozelenjevale prostor.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010ce je treba poskrbeti za \u010dim bolj\u0161o ograjenost, se \u017eivi meji doda \u017ei\u010dno mre\u017eo, katere se s\u010dasoma z rastjo \u017eive meje skoraj ne opazi ali pa se je sploh ne opazi. Vi\u0161ine ograj so s predpisi omejene, \u017eiva meja s svojo ve\u010djo pojavnostjo pa lahko omogo\u010di ve\u010djo zasebnost prostora. Seveda pa je \u017eive meje ob prometnicah potrebno zasaditi in vzdr\u017eevati tako, da bo poskrbljeno za preglednost v kri\u017ei\u0161\u010dih in pri priklju\u010ditvah internih dovozov na javne povr\u0161ine.<strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>V \u017eive meje bi naj sadili avtohtone vrste grmovnic. Ni nujno, da je \u017eiva meja le iz ene vrste grmovnice, lahko je raznovrstna, kar prispeva k biotski pestrosti in k pestrosti prostora. Pri izbiri avtohtonih grmovnic nam je v na\u0161em okolju v pomo\u010d nabor grmovnic, ki so ga v devetdesetih letih zapisali v takrat sprejeti prostorski akt (v prostorske ureditvene pogoje), od koder je povzet naslednji nabor rastlin za \u017eivo mejo: gaber, rde\u010di dren, leska, kalina (mogo\u010de bolj znana kot liguster), \u010drni bezeg, \u010drni trn, \u010de\u0161min, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Med temi podobnimi velja omeniti \u0161e rumeni dren, ki \u017ee v poznem zimskem \u010dasu razveseljuje z rumenimi cvetovi, med zimzelenimi rastlinami pa bodiko in ognjeni trn. Nabor rastlin je pester, tako lahko ustvarimo bogato raznovrstnost in pestro podobo z bogato paleto barv tekom celega leta. Mo\u017enosti za izbiro rastlin je veliko, samo odlo\u010diti se moramo. Naj nas bo \u010dim ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-file\"><a id=\"wp-block-file--media-2c655859-d3c0-4926-80ca-7995efeb79aa\" href=\"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/Izjava-o-pristopu-obcine.jpg\">Izjava o pristopu ob\u010dine<\/a><a href=\"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-content\/uploads\/2024\/07\/Izjava-o-pristopu-obcine.jpg\" class=\"wp-block-file__button wp-element-button\" download aria-describedby=\"wp-block-file--media-2c655859-d3c0-4926-80ca-7995efeb79aa\"><\/a><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u017dive meje so ena od zna\u010dilnosti na\u0161ega prostora, vendar pa ta zna\u010dilnost izginja iz prostora prav v \u010dasu, ko jo ljudje in narava zaradi podnebnih sprememb potrebujemo \u0161e bolj kot v preteklosti. Tako ne \u010dudi, da je Mre\u017ea za prostor, ki povezuje nevladne organizacije in lokalne pobude na podro\u010dju urejanja prostora, skupaj z Ministrstvom za [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"give_campaign_id":0,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[123],"tags":[],"class_list":["post-10675","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-obcina"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10675","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10675"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10675\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10908,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10675\/revisions\/10908"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10675"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10675"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10675"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}