{"id":6380,"date":"2023-05-12T10:32:41","date_gmt":"2023-05-12T10:32:41","guid":{"rendered":"https:\/\/www.gorisnica.si\/?page_id=6380"},"modified":"2023-09-27T07:43:56","modified_gmt":"2023-09-27T07:43:56","slug":"sportno-drustvo-gorisnica","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.gorisnica.si\/drustva\/sportno-drustvo-gorisnica\/","title":{"rendered":"\u0160PORTNO DRU\u0160TVO GORI\u0160NICA"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u010ce \u017eelimo podati pregled delovanja \u0161portnega dru\u0161tva Gori\u0161nica, moramo pose\u010di globoko v zgodovino. Delovanje tega dru\u0161tva pomeni zgodovinski razvoj \u0161porta na tem podro\u010dju, saj je veliko let predstavljalo edino organizirano obliko dru\u017eenja \u0161portnikov in njihovih simpatizerjev.<\/p>

Pri pisanju poro\u010dila smo si pomagali z biltenoma, ki ju je izdalo \u0160D oziroma \u0161e prej TVD Partizan Gori\u0161nica, ob svoji 35. in 50. obletnici delovanja. V pomo\u010d pa je tudi dopis g. \u0160ugman Rajka, ki je bil eden glavnih promotorjev razli\u010dnih \u0161portnih panog, ki so kasneje pripeljale do ustanovitve dru\u0161tva. Leto 1954 namre\u010d velja za uradni za\u010detek TVD Partizan Gori\u0161nica. Ker nekih trdnih zapiskov ni, je vsaki tak\u0161en dokument, kot smo ga 16. septembra 2004 prejeli od g. \u0160ugmana, nadvse koristen. Tematika je nadvse zanimiva in vredna strokovne raziskave, kar naj ostane izziv za prihodnost. Problem je le v tem, da s \u010dasom izgubljamo akterje, ki lahko k dokon\u010dni razjasnitvi veliko doprinesejo.<\/p>

Za\u010detki razvoja telesne kulture v Gori\u0161nici in okolici, segajo v \u010das pred II. svetovno vojno. V prostorih Slom\u0161kovega doma (dana\u0161nja po\u0161ta ) so telovadili “Orli”, ki so se kasneje preimenovali v “Fantovski odsek”. Mladi fantje, ki jih je gnala \u017eelja po gibanju in zdru\u017eevanju, so gojili predvsem orodno telovadbo in proste vaje.<\/p>

Po trditvah g. \u0160ugmana, lahko za za\u010detek organiziranega \u0161porta v Gori\u0161nici, omenimo ustanovitvi Dru\u0161tva Orel leta 1919 oz. 1920, ter posledi\u010dno kot protiute\u017e, leta 1921 ustanovitev Dru\u0161tva Sokoli. Telovadili so na prostem, po izgradnji Slom\u0161kovega doma leta 1925 pa v tem domu. Dru\u0161tva je leta 1929 s \u0161estojanuarsko diktaturo prepovedal in s tem ukinil kralj Aleksander.<\/p>

V tedanjem Slom\u0161kovem domu je vra\u010dila pouk telesne vzgoje tudi \u0161ola, ki je bila po II. svetovni vojni glavni nosilec telesne vadbe v vasi in okolici. Pionirji so leta 1949 sodelovali na telovadnem nastopu v Ljubljani, 11. avgusta 1949 pa \u0161e deluje telovadna vrsta, katere predstavniki so nastopili na telovadnem nastopu v Markovcih.<\/p>

V tem \u010dasu je najve\u010djo senzacijo in razburjenje povzro\u010dila prva usnjena nogometna \u017eoga. Podatki o tem kdo jo je prvi prinesel se razlikujejo. Po eni verziji jo je v vas prinesel tovari\u0161 Stane Stani\u010d – u\u010ditelj tukaj\u0161nje \u0161ole, g. \u0160ugman pa trdi, da je to storil \u0161e okrog leta 1947\/48 njegov o\u010de (\u0161e ena tema za raziskavo). \u017doga je za tisti \u010das predstavljala pravo senzacijo.<\/p>

Po II. svetovni vojni so se izvajale razne \u0161portne aktivnosti – od tekmovanj v gimnastiki, rokometu, \u0161ahu, odbojki, plavanju, tenisu, namiznem tenisu.<\/p>

Leta 1954 je nastalo dru\u0161tvo TVD Partizan, ki je vse te \u0161portnike povezalo v eno organizacijo. Pomemben je podatek, da je bilo dru\u0161tvo uradno registrirano pri Partizanu Slovenije 1955. leta, skupaj s \u0161e 9 dru\u0161tvi takratne LRS.<\/p>

\u010clani so poleg na\u0161tetih \u0161portnih disciplin \u017eeleli igrati tudi nogomet, zato se je pojavila potreba po vadbenem prostoru – igri\u0161\u010du. Od Kmetijskega gospodarstva Ptuj so pridobili njivo in jo preuredili v \u0161portno igri\u0161\u010de. Mladi iz Gori\u0161nice in okolice so se organizirali v delovno brigado in v stilu tedanjega \u010dasa ro\u010dno uredili igri\u0161\u010de. Od tistega \u010dasa pa vse do danes je prostor ob Gaju pomenil prostor za mladino, prostor kjer so se zbirali, imeli svoje \u017eelje, ideje, prostor, ki je pomenil njihovo svobodo, mesto za dokazovanje in krepitev telesa in duha. Sem so ve\u010d kot petdeset let vlagali svoje delo s ciljem, da si uredijo prostor, ki bo slu\u017eil svojemu namenu in bo hkrati v okras okolju. Da se je vse do danes delalo prostovoljno, ni potrebno posebej poudarjati. Raznorazni materiali so se v glavnem pridobivali donatorsko preko \u00bbpoznanstev\u00ab. Izdelek generacij mladine lahko vidimo danes, ko je \u0161portni park resni\u010dno lepo urejen in tako slu\u017ei svojemu namenu. Na \u017ealost pa vsi niso dojeli vi\u0161jega pomena tega prostora. \u010ce bi ga, potem zanesljivo ne bi pri\u0161lo do Gordijskega vozla, ki ga \u017ee ve\u010d kot dvanajst let neuspe\u0161no razvezujejo razli\u010dni akterji. Zakaj je pri\u0161lo do problema, napaka ali \u00bbnapaka\u00ab, zamujeni roki itd. so teme, ki se jih ne bomo dotikali, dejstvo je, da situacija ne koristi nikomur.<\/p>

Leto 1955 je povezano s prihodom Branka Turku\u0161a, u\u010ditelja telovadbe na O\u0160 “F. Bel\u0161aka” v Gori\u0161nici. V svoji mladostni zagnanosti je ustvaril odli\u010dne generacije rokometa\u0161ev in rokometa\u0161ic, ki so 1957 postale prvakinje Slovenije. Leta 1956 so \u010dlani dru\u0161tva organizirali \u0161tudentski festival.<\/p>

V obdobju 1958 – 1963 je v O\u0160 telesno vzgojo pou\u010deval Franc Plohl, ki je vzgojil vrsto odli\u010dnih telovadcev in atletov. Vsi, ki imamo \u0161port radi, se spominjamo izrednih uspehov v krosu, orientacijskem teku, vzorno urejenega igri\u0161\u010da, \u0161tevilnih organizacij tekmovanj in \u0161tevilnih pokalov, ki smo jih prinesli z ob\u010dinskih in republi\u0161kih tekmovanj. Nekajkrat so sodelovali tudi na teku Ob \u017eici okupirane Ljubljane in v tekmovalnem programu dosegali imenitne rezultate.<\/p>

Leta 1968 se je formiral \u0161ahovski kro\u017eek v O\u0160 Gori\u0161nica. Prvi mentor je postal Vlado Viher. Kro\u017eek je prerasel svoje okvire in ob preostalih dveh mentorjih Anici Toplak in Ivanu Vor\u0161i\u010du, postal prava zakladnica mladih talentov v slovenskem in celo jugoslovanskem prostoru.<\/p>

Ustanovljena je bila rokometna sekcija. \u017eenske so nastopale v ORL Ptuj, fantje pa v Podravski ligi.<\/p>

Pokazala se je potreba in \u017eelja po lastnih sla\u010dilnicah in klubskih prostorih. Poleti 1982 so bili zgrajeni temelji za bodo\u010di objekt.<\/p>

Nogometna ekipa je leta 1983 postala pokalni prvak na podro\u010dju NZ Ptuj. Vrhunec je bila tekma v Mariboru, 25. maja 1983: pol\u010das 0:0, kon\u010dni rezultat 5:0 za Maribor – eden najve\u010djih uspehov nogometa.<\/p>

1984 – za\u010detek gradnje 1. faze sla\u010dilnice 5 x 6 m; pozno jeseni je bilo pokrito. Zidano je bilo z lomljeno opeko iz opekarne Ormo\u017e<\/p>

1985 – nadaljevanje gradnje klubskega prostora, zaradi pomanjkanja finan\u010dnih sredstev po\u010dasi napreduje.<\/p>

V za\u010detku devetdesetih je vodstvo dru\u0161tva spoznalo, da so sredstva, ki so na voljo, premalo za ambiciozne cilje, ki si jih je zadalo. V kletnih prostorih takratne ob\u010dine smo zopet s prostovoljnim delom uredili diskoteko, ki je pomenila razmah investicij na igri\u0161\u010du. Uredilo in opremili so sla\u010dilnico, asfaltirali rokometno igri\u0161\u010de, na njem uredili razsvetljavo in \u0161e marsikaj. Organizirano je bilo ve\u010d velikih prireditev (Zlata selekcija, Pax, Agropop.). V obdobju do odpovedi diskoteke, je klub finan\u010dno stal verjetno najbolje v zgodovini.<\/p>

Leta 1996 je bila ustanovljena planinska sekcija, ki \u0161e danes uspe\u0161no deluje.<\/p>

V zadnjem obdobju zgodovine \u0160D so uredili \u0161e tribune, pomo\u017eno igri\u0161\u010de in namakalno omre\u017eje za \u0161portni park.<\/p>

Na podro\u010dju nogometa je klub v tem obdobju nastopal v MNZ Ptuj. Velik poudarek je bil in je \u0161e vedno na delu z mlaj\u0161imi selekcijami. Gori\u0161ni\u0161ki nara\u0161\u010dajniki veljajo za zelo nadarjene v tem prostoru, saj so generacije redno pri vrhu ali na njem na na\u0161em nivoju tekmovanja. Na \u017ealost ni uspelo narediti koraka naprej, saj si je kar nekaj generacij v mladinski konkurenci z rezultati priigralo mo\u017enost napredovanja v drugo dr\u017eavno mladinsko nogometno ligo. Vodstvo je po izdelavi finan\u010dnega na\u010drta za nastopanje v tej konkurenci ugotovilo, da zahtevane vsote ne bo mogo\u010de pridobiti in bi tak\u0161en korak lahko imel za klub sila negativne posledice.<\/p>

Zraven igranja v ligah, dru\u0161tvo razvija tudi razli\u010dna druga sre\u010danja, od mednarodnih prijateljskih tekem z ekipami iz Avstrije in Hrva\u0161ke, do \u0161tevilnih turnirjev v velikem in malem nogometu.<\/p>

Od leta 1997, ko se je ustanovila \u0161portna zveza ob\u010dine Gori\u0161nica, smo njeni \u010dlani in skupno smo priredili \u0161e nekaj olimpijad. Z njo tesno sodelujemo in jo podpiramo pri njeni ideji \u0161porta za vse. Upamo, da bo to sodelovanje tvorno tudi v prihodnosti.<\/p>

Od omenjenih sekcij danes aktivno delujeta nogometna in planinska sekcija, ostali \u0161porti pa so se zaradi la\u017eje organizacije in ambicij osamosvojili. Na tej poti jim \u017eelimo veliko uspeha in jih vabimo, da se \u010dim ve\u010dkrat dobimo na igri\u0161\u010du, ki je zibelka \u0161portov v na\u0161i ob\u010dini.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010ce \u017eelimo podati pregled delovanja \u0161portnega dru\u0161tva Gori\u0161nica, moramo pose\u010di globoko v zgodovino. Delovanje tega dru\u0161tva pomeni zgodovinski razvoj \u0161porta na tem podro\u010dju, saj je veliko let predstavljalo edino organizirano obliko dru\u017eenja \u0161portnikov in njihovih simpatizerjev. Pri pisanju poro\u010dila smo si pomagali z biltenoma, ki ju je izdalo \u0160D oziroma \u0161e prej TVD Partizan Gori\u0161nica, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":823,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"give_campaign_id":0,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-6380","page","type-page","status-publish","hentry"],"aioseo_notices":[],"campaignId":"","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6380","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6380"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6380\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9076,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/6380\/revisions\/9076"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/823"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6380"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}