{"id":1205,"date":"2020-08-19T04:14:32","date_gmt":"2020-08-19T04:14:32","guid":{"rendered":"https:\/\/demo.ovatheme.com\/egovt\/?page_id=1205"},"modified":"2025-01-28T16:20:24","modified_gmt":"2025-01-28T16:20:24","slug":"vasi-obcine-gorisnica","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.gorisnica.si\/vasi-obcine-gorisnica\/","title":{"rendered":"Vasi ob\u010dine Gori\u0161nica"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\tVasi ob\u010dine Gori\u0161nica\t\t\t\t\t<\/h3>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\tOb\u010dina obsega vasi Cunkovci, Formin, Gajevci, Gori\u0161nica, Mala vas, Mo\u0161kanjci, Muretinci, Placerovci, Tibolci, Zagoji\u010di in Zamu\u0161ani.\t\t\t\t\t<\/p>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tCUNKOVCI<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Cunkovci so manj\u0161e gru\u010dasto naselje v ob\u010dini Gori\u0161nica, v osrednjem delu Ptujskega polja, ju\u017eno od magistralne ceste Ptuj – Ormo\u017e. Skozi kraj je tekla rimska cesta Poetovio – Mursa. \u0160e danes je delno vidna v ve\u010d metrov \u0161iroki liniji gramoza med humusom na njivah in v obliki kolovoznih poti med njimi, kjer se trasa le te mo\u010dno pribli\u017ea vasi.\u00a0<\/p>

V vasi Cunkovci najdemo Dvor\u0161akovo kapelo, ki je bila postavljena leta 1922 v zaobljubo za ozdravljenje tifusa, ter kamniti Zof\u010dov kri\u017e, ki je nadomestil leseni kri\u017e iz leta 1790. Le ta pa je bil postavljen v zaobljubo za sre\u010dno vrnitev iz druge svetovne vojne.\u00a0<\/p>

Cunkovci se nahajajo na nadmorski vi\u0161ini 215,5 metrov, ter razprostirajo na povr\u0161ini slabega kvadratnega kilometra in imajo pribli\u017eno 100 prebivalcev.\u00a0<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tFORMIN<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Je razvejano obcestno naselje v vzhodnem delu Ptujskega polja, v ob\u010dini Gori\u0161nica. Na povr\u0161ini 3.2 km2<\/sup>je v za\u010detku leta 2011 na tem obmo\u010dju \u017eivelo 341 prebivalcev, 181 mo\u0161kih in 160 \u017eensk. Nadmorska vi\u0161ina kraja zna\u0161a 205 m. Formin le\u017ei na holocenski, pe\u0161\u010deno-ilovnati naplavini ob Pesnici in holocenski pe\u0161\u010deno-prodnati naplavini ob Dravi, na sti\u010di\u0161\u010du poldnevnika 16.0436\u00b0 vzhodne dol\u017eine in vzporednika 46.4053\u00b0 severne dol\u017eine. Vas le\u017ei med reko Pesnico in 8.1 km dolgim prekopom, kateri je bil za potrebe hidroelektrarne odprt leta 1978. Ravninska lega kraja je ume\u0161\u010dena v vpetost med gri\u010de Slovenskih goric in Haloz. Naselje je gru\u010dasta vas, skozi katero v neposredni bli\u017eini te\u010deta reki Drava in Pesnica, ter potoka Zviren\u010dina in Lemberga. Odvodni kanal HE Formin deli vas na severni \u2013 industrijsko poseljeni del in ju\u017eni \u2013 kmetijsko neposeljeni del. Vas Formin je razdeljena na Zgornji konec, Spodnji konec, Kra\u010dine, Kr\u010d, Travnike in poplavni gozd, neko\u010d tudi na kraje Pri treh vrba\u010dah, Kot, Mota, Kravja gasa, Pole in Vejke.<\/p>

Formin je bil naseljen \u017ee v prazgodovini, o \u010demer pri\u010dajo najdbe kamnitega orodja in \u017eganih grobov iz pozne bronaste dobe (hal\u0161tat B). Tu so se v 2. st. pr. n. \u0161t. naselili Kelti, za njimi Rimljani. Prisotne so najdbe iz neolitske dobe. V starem veku je tuob rimski cesti obstajala manj\u0161a naselbina in trg za prodajanje rib. Bogate arheolo\u0161ke najdbe: kamnito orodje, keltski in rimski grobovi, \u017egani in skeletni grobovi, ostanki prazgodovinskih hi\u0161, temelji anti\u010dnih stavb, sledovi rimske ceste\u00a0Petovia Mursa<\/strong>\u00a0in\u00a0Petovia Savaria.\u00a0<\/strong>Izpri\u010dana je bogata zgodovinska preteklost.<\/p>

\u017de v mlaj\u0161i \u017eelezni dobi je tu stala naselbina, kasneje pa rimska obcestna postojanka\u00a0Ramista.\u00a0<\/strong>Formin se prvi\u010d omenja leta 1235. Domnevno je ime kraja rimskega porekla, t. i.\u00a0FORUM MINUS<\/strong>, kar pomeni malo trgovi\u0161\u010de.<\/p>

Na Forminu najdemo Hemovo in \u0160vei\u010dovo kapelo, ter va\u0161ko kapelo s starim gasilskim domom iz leta 1937.\u00a0<\/p>

Na podro\u010dju naselja Formin je lociran kompleks\u00a0industrijske cone<\/strong>, v kateri deluje podjetje s proizvodnjo vzmeti in vzmetnih elementov ter podjetje s kovinarsko dejavnostjo. Druga\u010de v vasi poslujejo manj\u0161i obrtniki (pleskarska, monta\u017ena, kovinarska, gradbeni\u0161ka obrt), ve\u010dji obrat plemenitenja in povr\u0161inske obdelave lesa, prisotna je izdelava sve\u010d in plastike, prevozni\u0161ka dejavnost, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, varilski in\u017eeniring, tehni\u010dno svetovanje in gradbena projektiva, nepremi\u010dninska dejavnost, avtomehani\u010dna delavnica z avtovleko, avto odpad z rabljenimi avtomobilskimi deli, gostinski lokal, vzreja pi\u0161\u010dancev na farmi, kmetije z gospodarskimi poslopji, ljubiteljska pridelava medu, dejavnost integriranega kmetijstva, pridelava vrtnin, zelenjave, dopolnilna dejavnost na kmetiji (peka kruha) in domsko varstvo starej\u0161ih ob\u010danov. Obdelovalne kmetijske povr\u0161ine je od leta 1995 dalje mo\u017eno namakati preko izgrajenega namakalnega sistema KNZF. V kraju so zgrajene \u0161tiri individualne son\u010dne elektrarne, kapacitetne zmogljivosti 14,5 in 50 kWp.<\/p>

Formin le\u017ei na nadmorski vi\u0161ini 205 metrov.\u00a0 V vasi Formin prebiva pribli\u017eno 360 prebivalcev.\u00a0<\/p>

Spletna stran<\/strong> – http:\/\/www.formin.s<\/a>i<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tGAJEVCI<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Gajevci so obcestno naselje\u00a0 v jugovzhodnem delu Ptujskega polja. Naselje le\u017ei na robu Dravske terase, pod katero so predvsem travniki in gozd, na njej pa njive. Na njej pa do danes ni znanih arheolo\u0161kih ostalin ali slu\u010dajnih najdb.\u00a0<\/p>

Edini primer freske na pro\u010delju kapele v Gori\u0161ni\u0161ki \u017eupniji se nahaja na Mihelakovi kapeli v Gajevcih, kjer se nahaja tudi Leplinova – Ahe\u010dova kapela. Ob cesti najdemo tudi Vinkovi\u010dev in Miholov kri\u017e, ter Ri\u017enarovo kamnito znamenje iz sredine 20. stoletja.\u00a0<\/p>

Na nadmorski vi\u0161ini 207,2 metra, Gajevci dajejo dom nekaj \u010dez 300 prebivalcem.\u00a0<\/p>

\u00a0<\/p>

\u00a0<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tGORI\u0160NICA<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Gori\u0161nica je naselje, sredi\u0161\u010de ob\u010dine Gori\u0161nica.<\/p>

Gori\u0161nica, ki le\u017ei sredi Ptujskega polja je bila poseljena \u017ee v rimski dobi Pri arheolo\u0161ki izkopavanjih so odkrili kamnite sekire, rimske gomile in ostanke rimskih cest. V starih listinah je cerkev\u00a0sv. Marjete<\/i> prvi\u010d omenjena 1391. Pomemben spomenik kme\u010dkega stavbarstva v Gori\u0161nici je Dominkova doma\u010dija iz 18. stoletja, ki je bila v 19. stoletju preurejena in sodi med najpomembnej\u0161e spomenike kme\u010djega stavbarstva na Ptujskem polju. Hi\u0161a ima v tlorisu obliko \u010drke L, lesene stene so ometane z ilovico in pobeljene. V hi\u0161i je ohranjena \u010drna kuhinja, v izbi pa starej\u0161a pe\u010d in lesen strop.<\/p>

Gori\u0161nica je rojstna vas pisca in prevajalca Vida Ri\u017enerja in filmskega igralca Zlatka \u0160ugmana.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tMALA VAS<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Mala vas je obcestno naselje v jugovzhodnem delu Ptujskega polja na dravski terasi. Ju\u017eno od naselja so na mokrih tleh travniki, ob Dravi gozd, severno od naselja pa so njive. Na obmo\u010dju Male vasi, do danes ni bilo zaslediti nobenih arheolo\u0161kih ostalin, sta pa se ohranili dve kapeli,\u00a0 Povlekova, in \u0160kofova, ter Vopti\u010dov – Ribi\u010dev kri\u017e.\u00a0\u00a0<\/p>

Na nadmorski vi\u0161ini 208 metrov, Mala vas nudi dom okoli 250 prebivalcem.\u00a0<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tMO\u0160KANJCI<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Mo\u0161kanjci so gru\u010dasto naselje Ptujskega polja, med magistralno cesto Ptuj – Ormo\u017e in \u017eelezni\u0161ko progo. Severno od naselja le\u017ei \u0161portno letali\u0161\u010de.<\/p>

\u00a0Arheolo\u0161ka najdi\u0161\u010da se razprostirajo prakti\u010dno po celotnem obmo\u010dju Ob\u010dine Gori\u0161nica. Na obmo\u010dju vasi Mo\u0161kanjci pa najdemo bronasti me\u010d iz bakrene dobe, kamnito kladivasto sekiro. Skozi vas pa je potekala trasa rimske ceste Poetovio – Savria, katere ostanki so na dolo\u010denih delih vidni \u0161e danes. Omenja pa se tudi najdba novca iz tretjega stoletja.\u00a0<\/p>

Iz obdobja dvajsetega stoletja se je tukaj ohranilo ve\u010d kri\u017eev: Filipov, Jurekov, Lovren\u010dekov, Tobijasov in Vali\u010dov, ter Mate\u010dkova, Va\u0161ka – Ge\u010dova kapela ter Vnukova kapela. Vsa sakralna znamenja pa so bila postavljena v namen vrnitve iz vojske, ali ozdravljenja.\u00a0\u00a0<\/p>

Muretinci se nahajajo na vi\u0161ini 212,9 metrov nadmorske vi\u0161ine, v njej pa prebiva nekaj \u010dez 700 prebivalcev.\u00a0<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tMURETINCI<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Muretinci so razpotegnjeno obcestno naselje v jugovzhodnem delu ptujskega polja na robu Dravske terase. Ju\u017eno od naselja se na mokrih tleh Drave \u0161irijo travniki in gozd, severno pa njive. Kmetje se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom in \u017eivinorejo.\u00a0<\/p>

Arheolo\u0161kih plasti in najdb do danes na obmo\u010dju Muretinc ni bilo najti. Najdemo pa v vasi gra\u0161\u010dino iz \u0161estnajstega stoletja. Le ta se prvi\u010d omenja leta 1542. Sedanjo podobo pa je dobila leta 1632. Herbersteini so gra\u0161\u010dino leta 1652 prepustili velikonedeljskim kri\u017enikom,\u00a0 ki so jo leta 166, obnovili in ji prizidali kapelo sv. Ane. Zraven te pa v vasi najdemo \u0161e Toma\u0161ovo kapelo, in \u010ci\u0161enikovo znamenje, namenjeno ozdravitvi v dru\u017eini. Prav tako pa v Muretincih najdemo ve\u010d kri\u017eev; Bel\u0161akovega, Bezjokovega, Vorihovega, kri\u017e na opu\u0161\u010denem pokopali\u0161\u010du doma za ostarele, ter kri\u017e v pro\u010delni fasadi starega gasilskega doma, ki je stal na tem mestu pred izgradnjo le tega.\u00a0<\/p>

Muretinci danes \u0161tejejo okrog 440 prebivalcev in se razprostirajo na nadmorski vi\u0161ini 206,9 metrov nadmorske vi\u0161ine.\u00a0<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPLACEROVCI<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Placerovci so obcestno naselje v ob\u010dini Gori\u0161nica na jugovzhodnem delu Ptujskega polja, na Dravski terasi. Ju\u017eno od naselja so na vla\u017enih tleh travniki, ob Dravi gozd, ter severno od naselja njive.\u00a0<\/p>

Kot slu\u010dajna najdba je v Pokrajinskem muzeju na Ptuju shranjena bronasta \u010dolni\u010dasta sponka, tako imenovana fibula, ki \u010dasovno sodi v starej\u0161o \u017eelezno dobo, ali v \u010das 7. stoletja pred na\u0161im \u0161tetjem. Arheolog Stanko Pahi\u010d omenja tudi najdbo novca rimskega cesarja Tita, ki je vladal od leta 79 do leta 81. iz \u010dasa 20. stoletja \u0161e danes v Placerovcih najdemo Galin\u010devo kamnito znamenje in Grege\u010dov kri\u017e, ki sta oba postavljena z namenom vojne, ki je tisti \u010das divjala po svetu. Najdemo pa \u0161e eno kamnito znamenje na polju ob cesti, ki je bilo postavljeno deklicama, ki sta se vra\u010dali iz \u0161ole in ju je ubila strela.\u00a0<\/p>

Placerovci so naselje z nekaj ve\u010d kot 140 prebivalci, in se nahajajo na nadmorski vi\u0161ini 205,9 metrov nad morjem.\u00a0<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tTIBOLCI<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Tibolci je razlo\u017eeno naselje v severovzhodnem delu Ptujskega polja, prislonjeno ob vzno\u017eje in pobo\u010dje Slovenskih goric. Pod Tibavskim vrhom so vinogradni\u0161ke zaplate in sadovnjaki z manj\u0161imi kmetijami in s po\u010ditni\u0161kimi hi\u0161ami, na polju pa prevladujejo njive in travniki.\u00a0<\/p>

V Tibolcih se do danes \u0161e niso odkril arheolo\u0161kih ostalin. Iz dvajsetega stoletja se je v vasi ohranila Ba\u010donova kapela, ki je v \u017eupniji edina z zvonom v zvoniku. Ohranil pa se je tudi Trunkov kri\u017e, ter vitrina v steni hi\u0161e.\u00a0<\/p>

Tibolci se razprostirajo na nadmorski vi\u0161ini 224,5 metrov nadmorske vi\u0161ine, gostota prebivalstva pa zna\u0161a nekaj \u010dez 200 prebivalcev.\u00a0<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tZAGOJI\u010cI<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Zagoji\u010di so obcestno naselje v osrednjem delu Ptujskega polja. Poglavitna dejavnost kmetov sta poljedelstvo in \u017eivinoreja. <\/p>\n

V Zagoji\u010dih \u0161e do danes ni bilo  mo\u010d najti arheolo\u0161kih ostalin. Iz dvajsetega stoletja se je v vasi ohranila Go\u010dlova kapela, ki so jo postavili v letu 1918, za posledicami \u0161panske kuge.<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/path><\/svg><\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tZAMU\u0160ANI<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t

Zamu\u0161ani so gru\u010dasto naselje na severovzhodnem robu Ptujskega polja ob vzno\u017eju Slovenskih goric. Pod Zamu\u0161anskim vrhom so vinogradi in sadovnjaki, na ravninskem delu pa njive in travniki.\u00a0<\/p><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vasi ob\u010dine Gori\u0161nica Ob\u010dina obsega vasi Cunkovci, Formin, Gajevci, Gori\u0161nica, Mala vas, Mo\u0161kanjci, Muretinci, Placerovci, Tibolci, Zagoji\u010di in Zamu\u0161ani. CUNKOVCI Cunkovci so manj\u0161e gru\u010dasto naselje v ob\u010dini Gori\u0161nica, v osrednjem delu Ptujskega polja, ju\u017eno od magistralne ceste Ptuj – Ormo\u017e. Skozi kraj je tekla rimska cesta Poetovio – Mursa. \u0160e danes je delno vidna v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"elementor_header_footer","meta":{"give_campaign_id":0,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-1205","page","type-page","status-publish","hentry"],"aioseo_notices":[],"campaignId":"","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1205","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1205"}],"version-history":[{"count":71,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1205\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12256,"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1205\/revisions\/12256"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.gorisnica.si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1205"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}