Vsako leto, predvsem na predvečer velike noči in prvega maja, po Sloveniji zagori na stotine kresov. Kurjenje kresov si predstavljamo predvsem kot prijeten kulturni ali družabni dogodek, vendar pa lahko prinaša tudi nevarnost za nastanek požara v naravi.

Po definiciji Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (v nadaljevanju: Uredba) je naravno okolje gozd kot ga določajo predpisi o gozdovih; drugo gozdno zemljišče, kot ga določajo predpisi o gozdovih; območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča; v obdobju, ko je razglašena ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja v občinah, navedenih v prilogi 1 uredbe, območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča; skupina gozdnega drevja, drevored, park in plantaža gozdnega drevja, kot jih določajo predpisi o gozdovih (t.j. zemljišče, poraslo z gozdnim rastjem). Uredba v nadaljevanju še določa, da je kres nadzorovan ogenj, zakurjen z drvmi, vejami ali drugimi lesnimi materiali, običajno povezan z organiziranim dogodkom, praznovanjem ali običajem.

Da bi bilo kresovanje varno in prijetno, da s kurjenjem ne bi povzročali nevarnosti požara, naj organizatorji javnih prireditev s kresovanjem ter vsi drugi, ki nameravajo v naravnem okolju kuriti kresove upoštevajo napotke, omejitve in prepovedi iz Uredbe ter objavljene napotke Uprave RS za zaščito in reševanje, ki so v prilogi tega obvestila, in sicer:   

• prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa,
• če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. peskom, kamni ali opeko),
• kres mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe,
• ob vetrovnem vremenu se kresa ne sme prižigati, če pa kres že gori, je treba kurjenje prekiniti,
• pri kurjenju kresov se uporabi samo čim bolj suh les,
• prepovedano je pri kurjenju uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi,
• po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. peskom ali zemljo),
• na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci.

Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilske enote.

Zgoraj navedene ukrepe je priporočljivo upoštevati tudi, če boste kres kurili izven naravnega okolja.

Ob morebitni razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja je kurjenje kresov v naravnem okolju prepovedano.